NLB Irangate: Ali smo banana republika in kdo bo odgovarjal?

Pristojna parlamentarna komisija institucije poziva k ukrepanju zoper vse, ki so omogočili sporne posle.

Objavljeno
22. september 2017 20.06
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović

Ljubljana - Pranje denarja z ene od iranskih bank pod embargom s pomočjo NLB še ni zastaralo, pravi Branko Grims, predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Če ukrepov ne bo, bomo svetu sporočili, da smo banana republika, svari poslanec Bojan Dobovšek.

Komisija, ki nadzira delovanje obveščevalnih in varnostnih služb, je svojo dolžnost v zvezi s pranjem denarja v NLB že opravila in vsa zbrana gradiva posredovala pristojnim organom. Zdaj parlamentarna komisija od pristojnih organov zahteva, da zadevo raziščejo, ugotovijo, v katerih primerih je bil kršen zakon, kdo je zakon kršil in zadevo privedejo pred sodišče.

Poročali smo, da je preiskovalna komisija za bančni primanjkljaj pri pregledovanju dokumentov odkrila, da so prek NLB v času, ko je banko vodila uprava Boža Jašoviča, potekale transakcije z iranske banke pod sankcijami mednarodne skupnosti. To so bili posli v skupni vrednosti milijarde dolarjev.

Denar je potoval na različne naslove, bilo naj bi jih več kot devet tisoč. Sporni račun na NLB je bil po naših informacijah odprt leta 2008. Zaradi velikega števila in velike vrednosti transakcij so v banki postali nanj pozorni in zato so opravili interno revizijo. Leta 2010 je banka prav na podlagi izsledkov revizije račun zaprla, skoraj sočasno so tudi iz Banke Slovenije odredili zaprtje tega računa.

Kdo vse je vedel 
in kdo vse je odpovedal?

O spornih transakcijah so bili poleg številnih tujih varnostnih in obveščevalnih služb obveščeni še urad za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenije in Policija, vendar sankcij ni bilo. Grims je prepričan, da je bil oprani denar namenjen financiranju terorizma, po njegovem prepričanju zgolj predsednik uprave banke takih poslov ni mogel sam odobriti, temveč se je zanje dogovoril nekdo mimo njega. »Vprašajte se šele, kakšno moč ima tisti, ki je dosegel, da so odpovedali vsi nadzorni mehanizmi, nadzorne institucije in institucije pregona naše države. Kajti prav to se je zgodilo,« trdi Grims.

Ko so odpovedali bančni mehanizmi, so ustanove začele delovati ustrezno šele po novembru leta 2010. Pred tem so si posamezne institucije zadevo le podajale, medtem ko so sporne transakcije potekale že skoraj dve leti.

Izraelski in ameriški obveščevalci neobveščeni

Komisija ugotavlja, da čeprav so bili o spornih poslih obveščeni takratni predsednik države Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, minister za finance Franc Križanič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, direktor policije in zunanji minister, pristojne ustanove v zvezi z zadevo nikakor niso prišle iz slepe ulice.

Komisija kot zanimivo poudarja tudi ravnanje Sove proti partnerskim službam na vseh ravneh. Medtem ko je obvestila 18 partnerskih služb, ni obvestila dveh ključnih, in sicer ameriške in izraelske, ki ju morebitno iransko financiranje nakupov orožja najbolj neposredno zadeva.

Neukrepanje pošilja svetu slabo sliko o nas

Grims je opozoril, da zadeve še niso zastarale, in izrazil upanje, da se bo iskanje odgovornosti vendarle premaknilo z mrtve točke. Kakšen signal pa pošiljamo svetu, če v tej zadevi ne ukrepamo?

»Svetu smo že poslali signal, da državne institucije pri nas ne delujejo, da ni nadzora in da je celo politični vrh za sporne transakcije vedel. Svetu sporočamo, da smo banana republika,« pravi Bojan Dobovšek, poslanec, ki je pred vstopom v parlament predaval kriminologijo.

Da bi zadeve razčistili ni treba spreminjati zakonodaje, vse zakone imamo in ti delujejo. O tem se lahko prepriča vsakdo, ko ureja zadeve na banki; vsakdo mora banki razkriti vse o sebi, v tem primeru pa so sicer delujoči mehanizmi nadzora povsem odpovedali in Dobovšek je prepričan, da to ni naključje. »Če so vsi odgovorni za te posle vedeli in kljub opozorilom niso ukrepali, lahko v tem primeru govorimo o elitni kriminaliteti,« opozarja Dobovšek. Po njegovi oceni volja za spremembe obstaja, a je med tistimi, ki bi te spremembe zmogli izvesti, mogoče zaznati strah. »Ko bo eden začel govoriti, bodo domine padle,« napoveduje Dobovšek.