NLB: Slovenija vztraja pri spoštovanju zavez o nasledstvu

Pahor: Ne prilivajte olja na ogenj nacionalnih čustev, nikoli ne veste, kdaj bo iskra postala plamen.

pet, 04.05.2012, 09:00

Ljubljana - »Slovenija vztraja, da morajo države spoštovati podpisane mednarodne pogodbe,« nam je povedal visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec, ko smo ga povprašali za komentar k sklepu hrvaške vlade, ki prinaša nepričakovan zasuk Zagreba glede nasledstva in deviznih vlog v nekdanji zagrebški podružnici Ljubljanske banke.

Sklep, objavljen na spletni strani hrvaške vlade, in kasnejše izjave nekaterih njenih predstavnikov, tako Gabrovec, niso v skladu z dunajskim sporazumom o nasledstvu iz leta 2001, ki so ga podpisale vse naslednice nekdanje Jugoslavije, ratificirali pa so ga parlamenti teh držav, tudi hrvaški sabor, poleg tega pa je tudi v nasprotju z dogovorom, ki sta ga leta 2010 dosegla premiera obeh držav, in s hrvaškimi zavezami v pristopnih pogajanjih z EU.

Vlada v Zagrebu je prejšnji mesec namreč podprla cesijo terjatev Zagrebačke banke in Privredne banke (obe sta v italijanski lasti) do Ljubljanske banke in NLB, čeprav to ni v skladu z zavezami, ki jih je podpisala hrvaška država.

Problem hrvaških deviznih varčevalcev je po naših podatkih nastal kmalu po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške junija 1991, ko so v zagrebški glavni podružnici Ljubljanske banke dobili sporočilo tedanjega guvernerja Hrvaške narodne banke, da je treba glavno podružnico LB v Zagrebu zapreti, saj je pomenila nezaželeno tujo konkurenco domačim bankam. Istega leta sta bili približno dve tretjini deviznih vlog (okoli 260 milijonov evrov) iz zagrebške LB preneseni v 25 hrvaških bank, hrvaška država pa je te vloge prenesla v svoj javni dolg.

Preostanek, 185 milijonov evrov z obrestmi vred, je še zdaj v bilanci LB. Po drugi strani pa so na isti dan terjatve zagrebške LB do hrvaških podjetij znašale milijardo 35 milijonov evrov. Kot pravi Gabrovec, je 98 odstotkov vseh deviznih hranilnih vlog na območju nekdanje Jugoslavije pokritih po teritorialnem načelu, za kar se zavzema Slovenija, nerešena sta le dva odstotka vlog in te bi rešili s pogajanji držav naslednic v okviru baselske banke za mednarodne poravnave.

Na ravnanje vlade v Zagrebu se je odzval tudi nekdanji premier Borut Pahor, rekoč, da je »arbitražni sporazum zgladil odnose med državama pri vprašanju meje, to pa ne izključuje možnosti za poslabšanje drugje. Zlasti če bi se ena ali druga stran, v primeru LB Zagreb je to Hrvaška, odmaknila od obljubljenih stališč, ki jih je parafirala bodisi s pogajanji o poglavju 4 v pristopnih pogovorih z EU bodisi z izjavami vodilnih politikov prejšnje vlade v pogajanjih z vlado, ki sem jo vodil jaz.«

Slovenija in Hrvaška sta »z veliko muko, v 664 dneh pogajanj, uredili odnose med državama. Če bi kdo poskušal te odnose postaviti v stare okvire prepirov, bi se to končalo slabo za stran, ki bi to sprožila. Zaradi težkih socialnih razmer in napetosti, ki vladajo v obeh državah zaradi gospodarske in socialne krize, ne gre prilivati olja na ogenj nacionalnih čustev, ker nikoli ne veste, kdaj bo kakšna iskrica postala plamen.«

Pahor predlaga vrnitev k temu, kar je hrvaška stran obljubila glede pogajanj o prostem pretoku kapitala, kar je podpisala v sporazumu iz leta 2001 o vprašanjih sukcesije in kar je pisno zagotovil podpredsednik hrvaške vlade. »Dovolj je razlogov, da Hrvaška ne ravna drugače, kot je obljubila, da se vladi sestaneta in se vprašanja rešujejo v duhu dobrega sosedstva, odnosi pa se ne zaostrujejo.«

Srečanje Janša-Milanović

Kot smo že poročali, se bosta slovenski predsednik vlade Janez Janša in njegov hrvaški kolega Zoran Milanović najbrž srečala 15. maja na Teznem pri Mariboru. To naj bi bila tudi priložnost za pogovor o nastalem zapletu. NLB zaradi nerešenega vprašanja hrvaških varčevalcev še vedno nima vstopa na hrvaški trg, prav tako ne belgijska KBC, ki ima v lasti 30 odstotkov NLB.

Povezane novice

»Janša zahteva pojasnila, uradni Zagreb molči«
2. maj ob 10:44
Izvedeli smo, da so se predstavniki hrvaške oblasti nenehno izogibali natančnejšemu pojasnjevanju spornega sklepa.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no