Notranja politika 2014: Pretresov še ne bo konec

Iztekajoče se leto je bilo sicer polno političnih pretresov in preobratov, toda bilo je tudi eno redkih, ki je minilo brez volitev. Leto 2014 bo drugačno. Prve volitve bodo 25. maja, ko bomo v Sloveniji – v dneh med 22. in 25. majem pa tudi drugod po Evropi – izbirali nove poslance v evropski parlament (EP). Slovenija ima v iztekajočem se mandatu EP osem poslancev iz štirih strank, na majskih volitvah pa najbolje kaže SD in SDS.

Vendar veliko število neodločenih in neopredeljenih volivcev napoveduje napeto tekmo. Svojo politično moč bodo izmerile vse parlamentarne stranke, prvič obe novinki, Pozitivna Slovenija in Državljanska lista, pa tudi neparlamentarni Trs in Solidarnost. Čeprav evropske volitve potekajo po drugačnem sistemu kot državnozborske in čeprav je zato pomembnejša osebnost kandidata kot strankarska pripadnost, se bo konec maja prvič po letu 2011 spet pokazalo dejansko razmerje sil med strankami. Zato ni nobenega dvoma, da bo volilna kampanja trda in da bodo prvi meseci leta politično spet silno napeti.

Ko bodo znani novi evropski poslanci, pa se bodo že začele priprave na jesenske lokalne volitve, na katerih bomo izbirali nove župane in člane mestnih ter občinskih svetov. Predvidoma bodo volitve oktobra, decembra pa drugi krog. Še posebej bo zanimiv razplet županskih volitev, na katerih se bo odločalo o usodi močnih »lokalnih šerifov« iz večjih mest, torej Zorana Jankovića, Borisa Popoviča, Bojana Šrota in drugih, zlasti Maribora, ki ga zadnje leto vodi »vstajniški« župan Andrej Fištravec.

Seveda je ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo politični analitiki in javnost, ali bodo hkrati s spomladanskimi ali jesenskimi volitvami tudi državnozborske. Premierka Alenka Bratušek je napovedano zaupnico v parlamentu jeseni že uspešno prestala, njena koalicija pa namerava skleniti dodatek k pogodbi, s katerim bi vlada zdržala do konca mandata leta 2015. Toda obstoj vlade je povezan s številnimi neznankami. Zelo pomembno bo, kako se bo razpletel spopad med Bratuškovo in Jankovićem v prvih mesecih prihodnjega leta. Če bo premierka izgubila ali če se bo poslanska skupina PS razdelila, bodo spomladi brez dvoma tudi parlamentarne volitve. Politična stabilnost je odvisna od trdnosti koalicije – če se strankam, denimo, v novi koalicijski pogodbi ne bo uspelo poenotiti o prodaji državnega premoženja, lahko vlada tudi razpade. Tretja neznanka pa so gospodarske razmere; če se bodo še poslabšale, bo to okrepilo nezadovoljstvo državljanov. Hud padec zaupanja v vlado pa lahko pomeni njen konec.

Predvidoma spomladi se bo verjetno končal tudi postopek pred višjim sodiščem v primeru opozicijskega vodje Janeza Janše, ki je bil na ljubljanskem okrajnem sodišču v primeru Patria obsojen na dve leti zapora. Sodba bo na politično dogajanje v državi vplivala v vsakem primeru – če bo dolgoletni politik oproščen ali če bo moral v zapor.

Neznank je torej še zelo veliko, kar potrjuje, da se obdobje nenehnih političnih napetosti in pretresov, ki s krajšimi prekinitvami trajajo že skoraj štiri leta, še ne bo končalo.