Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija trenutno še ni pod pritiskom povečanega števila migracij. Se pa na notranjem ministrstvu po besedah državnega sekretarja Boštjana Šefica zavedajo trenutnih razmer in stopnje tveganja za morebiten prihod večjega števila migrantov, zato se v okviru že sprejetega kontingentnega načrta intenzivno pripravljajo tudi na takšen scenarij.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da bi v Sloveniji do večjega števila migrantov lahko prišlo tudi zaradi ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska.
Beguncev ne bomo kriminalizirali
Madžarska namreč leži na t. i. zahodnobalkanski migrantski poti, kar 95 odstotkov migrantov, ki potuje po njej, pa se v Zahodno Evropo odpravi preko te države. Zaradi omenjene ograje na notranjem ministrstvu ocenjujejo, da je tveganje prihoda večjega števila migrantov preko Hrvaške v Slovenijo v naslednjem obdobju bistveno večje kot še nedavno.
Ob tem je poudaril, da vlada in ministrstvo migracije obravnavata kot humanitarno krizo, zato nikoli ne kriminalizirajo beguncev, ki se umikajo z nevarnih območij. Na drugi strani pa so pozorni tudi na morebitne zlorabe s strani organiziranih mednarodnih kriminalnih struktur, ki to krizo izkoriščajo, je povedal Šefic.
Število beguncev v Sloveniji trenutno povprečno
Slovenija v tem trenutku po njegovih besedah še ni pod pritiskom teh migracij. Po današnjih podatkih Generalne policijske uprave se v centru za tujce nahaja 18 oseb, povprečje pa je med 20 in 25 oseb. V azilnem domu pa je na današnji dan 66 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je v okviru povprečne zasedenosti, je povedal.
Da bi se kar najbolje pripravili na morebiten prihod beguncev, je vlada 16. julija sprejela kontingentni načrt. Gre ta preventivni načrt, v katerem so opredeljeni ukrepi za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu beguncev, vsebuje pa tri ključne faze.
Potencialne lokacije za nastanitev beguncev že opredeljene
Prva faza predvideva kapaciteto do 280 oseb, ki bi jo obvladovalo notranje ministrstvo samo, v drugi fazi, ki predvideva do 500 migrantov, bi znotraj ministrstva že oblikovali posebno koordinacijsko skupino. Tretja faza, ki predvideva več kot 500 migrantov, pa nalaga ustanovitev medresorske skupine, ki bi vodila aktivnosti. Kot je poudaril Šefic, število migrantov, na katere se pripravljajo, številčno ni omejeno.
Lokacij za nastanitev migrantov Šefic danes še ni konkretno navajal. Za prvo in drugo fazo so potencialne kapacitete sicer opredeljene, vendar pa se o dokončnih še pogovarjajo in naj bi bile znane v prihodnjih desetih dneh. Oceniti namreč morajo primernost lokacij z vidika logistike in oskrbe.
Slovenija ni cilj
Ministrstvo se pripravlja tudi na možnost večjega števila prosilcev za azil, zato ustrezno krepi ekipe, je pojasnil Šefic. Res pa je, da bi večina migrantov želela Slovenijo zgolj prečkati in da so njihove ciljne države Nemčija, Švedska, Nizozemska in nekatere druge. Vsaj do konca septembra, dokler Madžarska ne bo končala zidu, pa Šefic ocenjuje, da bodo migranti še prečkali to državo.
Generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Nina Gregori je dodala, da bodo prosilce za mednarodno zaščito obravnavali v azilnem domu. Tiste, ki zanjo ne bodo zaprosili, pa bodo obravnavali po zakonu o tujcih. Nastanili jih bodo v centru za tujce in jih poskušali vrniti v državo izvora, če to seveda ni država, v kateri bi bilo ogroženo njihovo življenje.
V teh dneh sicer na ministrstvu po besedah sekretarja Šefica poteka operacionalizacija omenjenega načrta. Potekajo sestanki s predstavniki različnih ministrstev, načrtujejo sestanke z nevladnimi organizacijami na operativni ravni, konec tedna pa je predviden tudi sestanek z humanitarnimi organizacijami. Migrantska kriza bo predvidoma tudi ena od točk na petkovi seji vlade.
