Nov zakon o mednarodni zaščiti: hitrejši postopki, manj pomoči

Ljubljana – Letos, do konca septembra, je v Sloveniji za azil zaprosilo 171 ljudi, največ iz Iraka in Afganistana. Vlada je danes obravnavala nov predlog zakona o mednarodni zaščiti, tudi zaradi uskladitve zakonodaje z drugimi članicami EU. Med drugim predvideva hitrejše postopke.

Dva tedna po tem, ko je opozicijska SDS svoj predlog nove azilne zakonodaje že vložila v parlamentarno proceduro, je predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), obravnavala vlada. Osnutek precej ohranja sedanjo ureditev, skladno s prenovljeno zakonodajo EU pa so, po zagotovilih MNZ, okrepili standarde za ranljive kategorije in mladoletnike brez spremstva in vključili mehanizme za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite. Med drugim mora pristojni organ v pospešenih postopkih odločiti v dveh mesecih od prejema prošnje, vloženo pravno sredstvo v primeru pospešenih postopkov pa ne zadrži izvršitve odločitve. »Na ta način omogoča hitro in učinkovito obravnavo tistih, za katere se že na začetku ugotovi, da očitno ne potrebujejo mednarodne zaščite,« pravijo na MNZ. Omejili bodo, tudi časovno, možnost vlaganja ponovnih prošenj, možno pa bo tudi vsebinsko odločanje pri prosilcih, ki bodo samovoljno zapustili azilni dom (zdaj se postopek prekine).

Zakonski predlog na novo ureja mejne postopke, tudi v primeru prihoda večjega števila ljudi, ki vložijo prošnje. Ti postopki naj bi se sklenili v enem mesecu. Glede pravic prosilcev za azil in ljudi, ki jim je država odobrila mednarodno zaščito – ki po navedbah MNZ večinoma zagotavlja minimalne standarde – predlog zakona posega predvsem v finančne pomoči. Tako ljudem z mednarodno zaščito ukinja enkratno denarno pomoč v višini 270 evrov, ki so jo doslej prejemali po priznanju statusa ob selitvi iz azilnega doma, ukinja denarno nadomestilo za zasebno nastanitev družinskih članov posameznika s subsidiarno zaščito, na 18 mesecev pa omejuje upravičenost do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev ljudi z mednarodno zaščito. Podaljšanje za 18 mesecev bo mogoče le ob udeležbi tečaja slovenskega jezika.

Lani je Slovenija mednarodno zaščito priznala 44 ljudem (32 status begunca, 12 status subsidiarne zaščite), največ, 18, somalijskim državljanom, 11 je državljanov Sirije.