Marko Jakopec, notranja politika
Ljubljana – »Slovenija je bila tudi pred samostojnostjo velikokrat na svetovnem prizorišču, a je bila največkrat le menjalni drobiž, prav tako pa nikoli ni bila suverena in samostojna zagovornica svojih zgodovinskih, geografskih in političnih interesov,« je ob predstavitvi knjige Slovenija na svetovnem prizorišču, ki jo je napisal nekdanji vodja slovenske diplomacije in prvi minister za zunanje zadeve samostojne Slovenije Dimitrij Rupel, povedal njen urednik Drago Jančar.
Dejal je, da Ruplova knjiga govori prav o diplomaciji in zunanji politiki suverene in samostojne države. Drago Jančar je ob predstavitvi knjige, ki so se je (kar zadnje čase ni običajno, saj je Janša obtožil Kučana celo veleizdaje) udeležili tudi Milan Kučan, Janez Janša in Peter Jambrek, med drugim poudaril, da je bil Rupel med ključnimi dejavniki slovenskega osamosvajanja in je postavljal zgradbo slovenske diplomacije.
Knjiga po njegovih besedah ni le poročilo o dogodkih v zadnjih dveh desetletjih, povezanih s Slovenijo ter evropskim in svetovnim prizoriščem, ampak tudi stvarna analiza in presojanje dometa Slovenije ter hkrati kritično premišljevanje o tem, kaj Slovenci počnemo sami s seboj. »To je pomembno delo, ki ga poleg izkušenj in znanja odlikujeta tudi intelektualna prodornost in osebni slog avtorja. Ta je ne samo v mednarodnih krogih uveljavljeni diplomat, ampak tudi pisatelj,« je še dejal Jančar.
Dimitrij Rupel je pojasnil, da se knjiga začenja z vprašanjem, ali je pred letom 1991 obstajala slovenska diplomacija, nadaljuje pa s podrobno predstavitvijo slovenske osamosvojitvene zgodbe s posebnim poudarkom na EU in Natu ter kronološkim opisom in analizo odnosov s sosednjimi državami Avstrijo, Hrvaško in Italijo.
O slovenski poti v samostojnost je med drugim dejal, da Slovenija ni imela samo dobrih vil in samostojnosti naklonjenih botrov, ampak tudi nekaj nasprotnikov, eden od njih je bil takratni ameriški zunanji minister James Baker. »Knjiga je zato namenjena tudi razumevanju zakonitosti mednarodnega dogajanja v tistem času,« je pojasnil.
Knjiga, ki obsega malo več kot 560 strani, Slovenska matica pa jo je natisnila v 600 izvodih, prinaša po besedah avtorja precej analize in tudi kritike na račun arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, predvsem zaradi hrvaške enostranske izjave. Dejal je, da bi morala Ljubljana od Zagreba doseči zagotovilo, da Hrvaška nikakor ne nasprotuje slovenski pravici do izhoda na odprto morje.
Na koncu se je zahvalil nekaterim svojim sodelavcem in prijateljem, »nekoliko ironično pa se lahko zahvalim tudi premieru Borutu Pahorju, saj na zunanjem ministrstvu prejšnjih nekaj let nisem imel nobenega resnega dela, tako da sem lahko pisal knjige«.