Novak: Nujno potrebna nova protikorupcijska resolucija

Kandidat za namestnika predsednika KPK meni, da je v Sloveniji največja težava sistemska korupcija, zaradi česar so potrebni sistemski ukrepi.
Objavljeno
01. marec 2018 16.03
lvu*Uros Novak
Ma. F., STA
Ma. F., STA

Ljubljana – Kandidat za namestnika predsednika KPK Uroš Novak je v javni predstavitvi poudaril, da bo njegovo glavno vodilo, če bo imenovan v senat KPK, transparentnost in integriteta. Kot pravi, je v Sloveniji največja težava sistemska korupcija, zaradi česar so potrebni sistemski ukrepi. Meni, da je nujno potrebna nova resolucija o preprečevanju korupcije.

Novak je v današnji javni predstavitvi v predsedniški palači povedal, da se je na drugi razpis za namestnika predsednika KPK prijavil zato, ker je ocenil, da ima »dovolj širok pogled, izkušnje, znanje in voljo in ker smatram, da se lahko na tem področju naredi še marsikaj«.

Transparentnost navaja kot eno glavnih navodil pri svojem delu, če bo imenovan v senat KPK, ker je to eden temeljnih postulatov sodobnih družbenih sistemov. Prav tako izpostavlja integriteto, saj je to nadvse kompleksna in nujna sestavina sodobnega časa.

Kot je ocenil, je največji problem pri sistemski korupciji, ki je ne moremo reševati s posameznimi ukrepi – ti trajajo predolgo in lahko zajezijo le promil dejanskega stanja –, pač pa s sistemskimi. Največje tveganje za korupcijo je po njegovem mnenju sprega med politiko in gospodarstvom, kar kaže tudi podatek, da je 94 odstotkov slovenskih podjetij navedlo, da jih pri poslovanju ovirata klientelizem in korupcija. Kot problematično je izpostavil tudi dejstvo, da je v Sloveniji še 30 odstotkov podjetij v državni lasti, 17 odstotkov bruto domačega proizvoda pa gre prek javnih naročil.

Po njegovem mnenju potrebujemo v Sloveniji novo resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bi posebej obdelala poglavje tveganj pri gospodarstvu. A ta resolucija bi morala biti sprejeta z največjim konsenzom v državi, je dodal.

Kandidat za člana KPK se strinja, da komisija trenutno nima ugleda v javnosti. Po njegovem mnenju bi ga lahko povrnila s transparentnostjo in celostnimi ter sistemskimi ukrepi.

Področje zaščite tako imenovanih žvižgačev je po njegovem mnenju pri nas slabo urejeno, medtem ko je lobiranje dobro urejeno v primerjavi z drugimi državami, ampak ureditev je dobra le za registrirane lobiste.