Novakova: SDS želi odščipniti glasove NSi

Spopad na politični desnici: Zamisel o skupnem nastopu NSi in SLS na evropskih volitvah še ni pozabljena.

Objavljeno
10. februar 2014 22.16
Tanja Starič, Zoran Potič, Peter Jančič, notranja politika
Tanja Starič, Zoran Potič, Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Zamisel o skupnem nastopu NSi in SLS na evropskih volitvah je še vedno živa. Po neuradnih informacijah je izvršilni odbor NSi sinoči dal mandat vodstvu za pogovore z vrhom SLS, ki bodo končani do konca februarja.

Predsednica NSi Ljudmila Novak nam je povedala le, da dokončne odločitve v stranki še niso sprejeli in napovedala, da se bodo konec tedna o pogovorih z vrhom SLS pogovorili tudi na svetu stranke.

Stranki povezala SDS

Kljub temu je novica zanimiva, saj je prejšnji teden že kazalo, da NSi na pobudo SLS zagotovo ne bo pristala. Novi Sloveniji namreč na evropskih volitvah kaže dobro, medtem ko se SLS še ni uspelo prebiti v evropski parlament.

K preobratu je očitno najbolj prispevala SDS. Ta je v minulih dneh močno zaostrila odnose z obema tekmicama na desnici. »Očitno so nam ankete za evropske volitve kazale dobro in očitno si hoče SDS dvigniti podporo, NSi pa odščipniti glasove,« je bila včeraj neposredna Novakova, ki napoveduje, da spor s SDS zaradi novele o arhivih ne bo razklal stranke, ki jo vodi.

Temeljito bodo razčistili, kaj je bistvo zakona, ki so ga sprva podpirale vse stranke, tudi SDS. Ostro pismo Lojzeta Peterleta, v katerem zahteva sestanek organov stranke zaradi glasovanja NSi o noveli o arhivih, Novakova blaži z informacijo, da je nosilec liste za evropske volitve v Indiji in »morda ni čisto na tekočem« z dogajanjem doma.

Kljub temu je spor s SDS za NSi zagotovo velika preizkušnja. Nekdanji minister Aleš Hojs, ki velja za politika blizu Janezu Janši, nam je včeraj povedal, da ne verjame, da bi vladajoča koalicija, ki je »dedič bivšega režima«, zagovarjala bolj odprte arhive. Verjame pa, da so poslanci NSi glasovali v dobri veri, da bodo arhivi čim bolj dostopni javnosti. Napetosti s SDS po njegovem podžigajo tisti, ki »jim je špetir na desnici v interesu«, prepričan pa je, da se bodo nesoglasja relativno hitro umirila.

Politične posledice

Napetosti med trojico strank SDS, SLS in NSi so se začeli po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki mu je sledil padec Janševe vlade.

Janša se takrat ni hotel umakniti z mesta predsednika vlade, kar je zahtevala tudi SLS. Franc Bogovič pri tem vztraja; v zadnjem pogovoru za Ozadja je povedal: »Tisti, ki ga protikorupcijska komisija z dokončno odločbo obsodi koruptivnega dejanja, ne more biti kredibilen predsednik vlade«. Bogovič sicer pravi, da »SLS odpira polje dogovarjanja in sodelovanja«, zgleduje pa se po avstrijski Ljudske stranke in nemški CDU. Spomnimo, da sta obe omenjeni stranki zdaj del velike koalicije.

Zadnje polemike med SDS in SLS ter NSi imajo torej brez dvoma širši politični kontekst. SDS zadnje desetletje in pol obvladuje desni politični prostor. Tekmici sta bili uspešni (kot kaže grafika) na evropskih (NSi) in na lokalnih volitvah (SLS), na parlamentarnih pa sta ostali na obrobju. Zdaj NSi in SLS ne skrivata ambicij, da stopita iz sence SDS. Poleg tega jasno stališče SLS o ugotovitvah protikorupcijske komisije kaže, da bi imela SDS z Janšo, tudi če bi znova zmagala na parlamentarnih volitvah, precej težav pri sestavljanju koalicije.

Dviganje temperature na desnici zaznava tudi levica. »Če bo SDS v svoji drži ostala sama, je to dober obet. Lahko bi se pokazalo, da ni destruktivna vsa desnica, ampak zgolj ena sama stranka,« je včeraj dejal predsednik SD Igor Lukšič.

Politični analitik Matevž Tomšič pa meni, da »to, kar se zdaj dogaja, ni nekaj novega«, saj »med temi strankami vendarle obstajajo določene ideološke razlike«, tudi v nastopanju do nasprotnega političnega pola. Podpora SDS že dolgo »odstopa od drugih dveh strank«, ali bodo spori vplivali na rezultat evropskih volitev, pa bo odvisno od tega, »v katero smer se bodo razvijali odnosi med strankami«, ocenjuje Tomšič.