Na vladnem uradu za komuniciranje pravijo, da je to ustaljena praksa.

Ljubljana – V uredništvu smo pridobili dokument, ki razkriva, da Janševa vlada od posameznih ministrstev zahteva sezname na novo zaposlenih v preteklem mandatu. Na vladnem uradu za komuniciranje pravijo, da je to ustaljena praksa.

Nova vlada ob prevzemanju poslov od ministrstev zahteva natančne in celovite podatke o stanju resorjev. Tako v dvostranskem dokumentu v 17 točkah poleg finančnih bilanc, morebitnih sodnih postopkov in povzetka dela v preteklem mandatu novi oblastniki zahtevajo tudi seznam na novo zaposlenih med letoma 2008 in 2012. Na ministrstvih morajo navesti še, od kod so ti kadri prišli oziroma na katero delovno mesto so bili prerazporejeni.

Novi direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je za Delo povedal, da je to ustaljena praksa pri menjavi oblasti in da je imela enake zahteve pred tremi leti tudi Pahorjeva vlada. »Nikakor ne,« zatrjuje Logarjev predhodnik Darijan Košir, »gre za enako prakso kot leta 2004. Pahorjeva vlada takšnih podatkov ni nikoli zahtevala.« Dodaja, da so se nekateri odhajajoči ministri, na katere je bila pred primopredajo naslovljena omenjena zahteva, uprli in odločili, da tega ne bodo storili.

Za pooblaščenko seznami niso sporni

Žiga Turk , novi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je denimo ob sobotni predaji poslov na ministrstvu za kulturo dejal, da od Boštjana Žekša gradiva ni dobil strukturiranega tako, kot si je želel. »Gre za majhno tehnično podrobnost. Vse vlade in ministrstva od leta 2004 delajo prevzemne zapisnike po ustaljenem protokolu. Kar smo dobili, bo treba preurediti. Ministru Žekšu sem dejal, da kot raziskovalca in znanstvenika morda na takšna pravila gledava malce zviška, a se jih bova morala držati. S tem so se strinjali tudi na ministrstvu in zagotovili, da bodo zadeve uredili,« je povedal Turk. Ob tem je zavrnil možnost, da bi zaradi tega nastali zapleti pri prevzemu ministrstva.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar v takšnem seznamu ne vidi nič spornega, saj gre za informacije javnega značaja. »Zdi se mi celo prav, da ena vlada nadzira drugo. Število javnih uslužbencev se namreč kljub drugačnim obljubam pod vsako oblastjo poveča. Vprašanje pa je, kaj bo vlada s tem seznamom počela,« opozarja Musarjeva. Zbiranje takšnih podatkov lahko namreč pod krinko racionalizacije in varčevanja omogoča šikaniranje in odpuščanje ljudi, nenaklonjenih vladajoči politični opciji. Logar je takšne namene sicer zavrnil.

Zamenjave in protesti

Odzivi na prve kadrovske poteze vlade, torej zamenjave Sebastjana Selana z Damirjem Črnčecem, Darijana Koširja z Anžetom Logarjem in Aleša Guliča s Stanetom Baluhom, so različni. Medtem ko jih del javnosti sprejema z razumevanjem, češ da ima nova oblast pravico sestaviti svojo ekipo, jih drugi del razume kot napoved novih kadrovskih čistk.

Košir je za razrešitev izvedel na službeni poti v tujino. »Funkcija direktorja Ukoma je strokovna, zato je bil za to mesto javni razpis, zagovor pred natečajno komisijo, posebna izobraževanja itd. Imam petletni mandat, ki se mi izteče leta 2015. V čem je smisel mandatov direktorskih funkcij, če jih je mogoče z eno politično potezo skrajšati in na položaj postaviti strankarskega politika?« je zapisal v odzivu. Opozoril je še, da so stranke koalicije pred volitvami obljubljale, da menjav ne bo.

Tudi Gulič je za zamenjave izvedel od novinarjev, niso pa ga presenetile: »Jasno je bilo, da imajo do mene veliko averzijo predvsem v krogih večjih verskih skupnosti, ki so povezane z nekaterimi strankami koalicije. To je to.«

V Društvu novinarjev Slovenije protestirajo proti imenovanju Janeza Ujčiča za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Zgroženi so, ker je Ujčič prokurist in prek podjetja Komunikacija eden od solastnikov mariborske televizijske postaje RTS, ki zaposlenim in pogodbenim sodelavcem že več mesecev ne izplačuje plač in honorarjev. To imenovanje je zato »sporočilo nove vlade, da z napovedmi o preganjanju plačilne nediscipline, ki se je razrasla tudi v medijih, ne misli resno, ampak jo celo nagrajuje,« sporoča društvo.

Menjava na vrhu Sove

Že nekaj dni se je šušljalo, da bo direktor Sove Sebastjan Selan z nastopom nove vlade zamenjan, vendar je vse presenetilo, da je sklep o njegovi zamenjavi sprejela že na prvi seji, le nekaj ur po imenovanju novih ministrov. Da je nagla zamenjava prvega moža obveščevalno-varnostne agencije legalna, toda presenetljiva, meni tudi nekdanji direktor te službe Iztok Podbregar; Selan je strokovnjak, čudno, da ni dobil priložnosti. Po njegovem gre razloge iskati drugod, v politiki.

Pravi, da ima predsednik vlade sicer pravico zamenjati direktorja Sove. »V pravnem smislu ima vsa pooblastila in zakonsko podlago za takšen ukrep. Očitno novi premier ne zaupa dosedanjemu direktorju. Je pa zamenjava direktorja nekaj ur po imenovanju vlade vsekakor politična, ker premier ni niti poskušal sodelovati,« poudarja Podbregar. Odločitev je zanj še bolj presenetljiva, ker je Selan strokovnjak mlajše generacije, ki se je že dokazal, zato je s tega vidika škoda, da se v Sovo znova vnaša nemir po burnem obdobju, ko je Janša na vrh agencije najprej postavil Matjaža Šinkovca in nato Andreja Rupnika.

Imenovanje direktorja vojaške obveščevalno-varnostne službe Damirja Črnčeca na čelo Sove lahko pomeni povezovanje teh dveh služb, dodaja Podbregar. Strokovno to po njegovem ne bi bilo slabo.

Dolgoletni poslanec in član komisije za nadzor obveščevalnih služb v državnem zboru Dušan Kumer meni, da je do zamenjave vodstva Sove prišlo zaradi strahu Janeza Janše in ožjega vodstva SDS. Selanu je težko očitati udbovsko ozadje, ker je premlad, prav tako mu je težko očitati zadevo z arhivi, ker je dostop do njih preprečil predhodnik Rupnik, tega pa je imenoval ravno Janša. Za Kumra je nastavitev Črnčeca za šefa Sove logična, saj prihaja iz vojaških struktur, ki so blizu Janši.