Tiskane izdaje
Ljubljana – Prihodnji teden bo znano, s kakšnimi ukrepi se bo na morebitno povečanje migracijskega vala odzvala država. Za zdaj je videti, da so si koalicijske stranke bliže, kot je kazalo pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Predlog spremenjenega zakona o tujcih je spisan.
Ali bo po vsebini ostal tak, kot ga je predlagala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, je še preuranjeno napovedati. Koalicija bo o predlogu razpravljala v začetku prihodnjega tedna, če ne bo imela bistvenih zadržkov, naj bi ga v četrtek obravnavala vladna ekipa. Ministrica predlaga, da zakon državni zbor sprejme po nujnem postopku.
V zadnjih dneh je očitno prišlo do omilitve nekaterih političnih stališč, saj so koalicijske stranke menda ugotovile, da na koncu vsaka država EU v spopadu z migracijsko krizo ostane sama in ne more pričakovati skupnega solidarnostnega načrta. Slovenija si pa po oceni notranjega in obrambnega ministrstva zaradi zaščite javnega reda in notranje varnosti ne more privoščiti, da bi postala nekakšen žep na poti migrantov.
Za povečavo klikni na infografiko.
Iskanje ravnovesja med varnostjo državljanov in pravicami migrantov naj bi ponudil predlog novele zakona o tujcih. Ta tako določa ukrepe ob spremenjenih migracijskih razmerah, zlasti postopke vračanja tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop.
Udar na ustavo in konvencije
Temeljni očitek predloženim spremembam je, da iz predloga zakona ni razbrati, kdaj nastopijo razmere, ko migranti resno ogrozijo javni red ali notranjo varnost države in ko je država upravičena aktivirati napovedane ukrepe. Ali kot pravi direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad: »Skrbi nas, ker zakon pomeni neko bližnjico do tega, da se razveljavijo ustava, konvencije in veljavna zakonodaja. Gre za predlog, ki v ničemer ni podprt z dejstvi, na podlagi katerih bi navajal neke oprijemljive indikatorje, opredelil, kaj je izredna situacija, ki bi dovoljevala uveljavitev takšnih ukrepov, ni številk, ni opisov.«
Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Najbolj sporno je določilo, ki bi celo ljudem, ki so podali namero za pridobitev mednarodne zaščite, onemogočili dostop do takšnega postopka. To je ena najhujših kršitev ženevske konvencije, pravi Bervar Sternadova. In to jih, poleg onemogočenega dostopa do teritorija, najbolj skrbi.
Gre za t. i. pushbacke (vračanje prebežnikov), prakso, ki je nova v regiji. Ampak Slovenija je izbrali najslabši način. Avstrija je denimo vsaj določila kvote – 37.000 ljudi bodo lahko sprejeli, več pa ne – Slovenija pa ni dala nobene številke, dodaja sogovornica.
Poslanci naj zakon zavrnejo
Tudi Amnesty International zelo skrbi predlog zaostrovanja zakonodaje, ki bi lahko vplival na pravice beguncev, ki bodo skušali priti ali bodo prišli v Slovenijo. Prvi pregled predloga zakona kaže, kot je dejala Jerneja Turin, da ministrstvo za notranje zadeve parlamentu predlaga ukrepe, s katerimi bi Slovenija spodkopala najbolj osnovna načela zaščite ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem.
»Zato poslance odločno pozivamo, naj se temu uprejo in ubranijo civilizacijske dosežke in človekove pravice ter ne obrnejo hrbta otrokom, moškim in ženskam, ki so morali zbežati iz svojih domov v strahu za golo življenje. Države ne smejo preprečiti beguncem, da zaprosijo za azil, a kaže, da notranje ministrstvo načrtuje ravno to. V določenih, a neznanih okoliščinah je namreč predvidena tudi možnost, da policija prepreči vstop ljudem ali jih pošlje nazaj, od koder so prišli, tudi če so rekli, da želijo azil. To bi kršilo njihovo pravico do iskanja azila in s tem evropsko in mednarodno pravo, ki Slovenijo obvezuje.«
Katarina Vučko, Mirovni inštitut. Foto: Nebojša Tejić/STA
Tudi Katarina Vučko je povedala, da se Mirovni inštitut pridružuje pomislekom nevladnih organizacij, »saj gre za predlog, ki uvaja mehanizem izrednih razmer, pri čemer pa sploh ne vemo, kakšni so kriteriji za njihovo uvedbo. Poleg tega odpira vrata arbitrarnemu odločanju in omogoča množične deportacije, ki pa so v nasprotju z mednarodnim pravom.«
Turško-bolgarska meja prepustna, v Nemčiji upad migracij
V utemeljitvi zakonskega predloga notranje ministrstvo navaja, da je bilo v preteklih dnevih na meji med Grčijo in Turčijo prijetih 1.674 migrantov, organizirane kriminalne združbe pa so po sporazumu EU-Turčija posebej v Grčiji videle priložnost za zaslužek z organiziranimi ilegalnimi prehodi.
Okoli 14.000 migrantov naj bi se nahajalo v bližini meje z Makedonijo, policija naj bi zaznala, da je zelo prepustna tudi bolgarska meja s Turčijo. V Srbiji na teden odkrijejo okoli 500 ilegalnih migrantov, v tem letu naj bi jih sicer obravnavala že več kot 100.000. V Hrvaški naj bi bilo zdaj okoli 560 migrantov, Madžarska pa poroča o njihovem upadu.
Bistven upad nedovoljenih migracij beleži tudi Nemčija, čeprav na mesec odkrije okoli 9000 ilegalnih prebežnikov. Toda ker Nemčija in Avstrija, tako naše notranje ministrstvo, vse bolj zaostrujeta politiko sprejema tujcev, ki so nezakonito vstopili v državi, v morebitnem naslednjem migrantskem valu ni pričakovati, da bosta tujce znova organizirano sprejemali.
