Tiskane izdaje
Ljubljana – Več kot triurna razprava državnozborskega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje o predlogu novele zakona o verski svobodi je bila danes preveč žolčna, da bi poslanci prišli do glasovanja.
V razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki najvidnejših verskih skupnosti pri nas in stroka iz ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV), se je pokazalo, da spreminjanje obstoječega verskega zakona zarezuje predvsem v dialog med največjo versko skupnostjo pri nas, Katoliško cerkvijo na Slovenskem, in državo.
Po tem, ko je ustavno sodišče lansko pomlad presodilo, da je del zakona o verski svobodi, ki zadeva registracijo verskih skupnosti, v neskladju z ustavo (ustavno sodišče ni potrdilo očitkov o neustavnosti zakona, razveljavilo je le določbo glede potrebnega števila članov, da se neka verska skupnost lahko registrira, in določbo o zaposlovanju duhovnikov v bolnišnicah in v zaporih), se je direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič odločil pripraviti nov zakon.
V njem je želel spremeniti še nekatere druge določbe - način financiranja, registracijo ter urejanje verskih skupnosti na podoben način, kot ga predvideva zakon o društvih – zaradi česar se je oglasila večina verskih skupnosti.
V Svetu krščanskih cerkva so skupaj z Islamsko skupnostjo izrazili veliko zaskrbljenost nad tem in zapisali, da izhodišča in napoved nove zakonodaje o verskih in svetovnonazorskih skupnostih razumejo »zgolj kot instrumentalizacijo vere in Cerkve v politične namene«.
Gulič je nato od svoje prvotne namere odstopil in napovedal, da bodo verjetno pripravili samo novelo in ne novega zakona. Novelo je skupina poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem (LDS) v državnozborsko proceduro vložila 8. junija letos. To je do datuma, do katerega je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljena neskladja z ustavo odpravi.
Medtem ko je Gulič danes še enkrat ponovil, da se zavzema tako za pravice verujočih kot neverujočih ter dejal, da pri pisanju novele zavrača »kakršen koli kvalifikator podlosti«, je Andrej Saje, generalni tajnik Slovenske škofovske konference (SŠK), še enkrat povedal, da novela za Katoliško Cerkev pomeni poskus suspenza verske svobode: »Ocenjujemo, da se s to novelo spet vračamo v čase represije in sistematičnega zatiranja verske svobode kot temeljne človekove pravice.«
Islamska skupnost v Sloveniji danes ni predstavila radikalnih stališč. Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je ocenil, da veljavni zakon sicer ima nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba spremeniti, »vendar se tudi ne strinjamo z nekaterimi predlogi v noveli. Smiselno bi bilo ponovno razmisliti«.
Franco Juri (Zares) pa je povedal, kar si, kot je dejal, ne upa nihče: »Niti ta vlada niti ta sestav parlamenta. Nihče namreč ne odpira ključnega vprašanja: ali je dominantna cerkvena ustanova res demokratična, ali spoštuje enakost med spoloma, ali spoštuje demokratičnost glede davkov? Moj odgovor je trikrat ne«. Sociologa-regiologa iz FDV Marjan Smrke in Aleš Črnič pa sta poudarila, da RKC »še preveč velikodušni« noveli nasprotuje zato, »ker čutijo, da jim uhaja primat«.
