Novi poskusi zakonske ureditve medicinske konoplje

Ljubljana – Tik pred koncem mandata so se stranke podale v tekmo, katera bo bolje in prej zakonsko uredila področje (medicinske) konoplje. Za Pirati je zdaj svoj predlog vložila še SD, SMC pa stavi na spremembo 9. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.

Pred koncem mandata vladajoče koalicije se odpira vprašanje, ali je treba za ureditev področja zdravljenja s konopljo sprejeti poseben zakon, kot to predlaga Jan Škoberne (SD), ali zadostuje zakon o spremembi 9. člena zakona o prepovedanih drogah. Takšen predlog zakona, ki bi ga sprejeli po skrajšanem postopku, je v imenu SMC pripravil prvopodpisani poslanec Simon Zajc, vendar ga bo kljub podpori Desusa umaknil, saj so »pričakovali tudi podporo poslancev SD, ki pa so samostojno vložili svoj predlog«.

Samo na recept

Tik pred zdajci sta koalicijski stranki kar tekmovali, katera bo prej vložila svoj predlog in za to dobila podporo Desusa. Tam so naklonjeni predlogu SMC, pod katerega so že prispevali sedem podpisov. »Do zdaj nismo vedeli, da zakon pripravlja tudi Škoberne,« nam je povedal Tomaž Gantar (Desus). »O problematiki medicinske konoplje smo se pogovarjali že na odboru za zdravstvo in nekatere naloge dali tudi ministrstvu, vendar jih ni opravilo.« Ker ljudje na črnem trgu še vedno kupujejo nepreverjene preparate in ker je skoraj nemogoč uvoz medicinske konoplje, je smiselno, da so bili vloženi predlogi zakonov, meni Gantar. Predvsem se mu zdi pomembno, da »bolnikom omogočimo, da se lahko tudi v resnici zdravijo s preparati iz konoplje, seveda pod nadzorom zdravnikov. Gre zgolj za uporabo za medicinske namene, predpisano na zdravniški recept, ne pa za samozdravljenje,« poudarja. Oba predloga vladnih strank po njegovem govorita o isti zadevi, zato bo poskusil z obema sodelovati, da bi se uskladili in vložili primeren zakon še v tem mandatu.

Za zdaj ostaja v obravnavi predlog SD, ki v obrazložitvi navaja, da v Sloveniji ne podeljujemo dovoljenj za gojenje konoplje v medicinske namene, zato niti bolniki niti zdravniki nimajo dostopa do preizkušenih in varnih zdravil iz kanabisa. Zdravljenje je mogoče le z uvoženimi farmacevtskimi izdelki, če agencija za zdravila (JAZMP) odobri uvoz, vendar do zdaj niti tega ni bilo. »Sedanja ureditev je tako pahnila državo v odvisnost od tujih farmacevtskih korporacij in onemogočila, da bi zaslužek ostal na domačih tleh,« je zapisano v predlogu zakona. V njem so predvideli tudi enotno terminologijo, ki ločuje med konopljo kot kulturno rastlino in kanabisom, torej drogo, iz katere se pridelujejo zdravila.

Novi zakon bi obenem omogočil pridelavo, predelavo in izvoz produktov in uporabo standardiziranih zdravil, obenem pa bi preprečil nabavo drog iz kanabisa na črnem trgu ter razbremenil policijo in sodišča, še razlagajo v SD. Predvideli so, da bi pooblaščeni gojitelji – ti bi se lahko povezali tudi s kmeti – kanabis pridelovali na približno 60 hektarih površin, za kar bi JAZMP na leto izdala od pet do deset dovoljenj. Ta izračun je nastal na podlagi ocene, da je v Sloveniji okrog 120.000 bolnikov z rakom, multiplo sklerozo in epilepsijo, od katerih bi jih ta zdravila potrebovalo 80.000. Na začetku gojenja bi morali gojitelji odšteti takso v višini 5000 evrov, potem pa vsako leto še 3000 evrov. S tem denarjem bi se tudi v celoti pokrili stroški izdaje dovoljenj in nadzora, ki bi skupaj znašali okrog 22.000 evrov, so izračunali v SD.

V stranki so vsaj za zdaj odstopili od poskusov legalizacije osebne rabe kanabisa. Ugotavljajo, da za kaj takega še ni pravi čas. Pobuda za legalizacijo osebne rabe konoplje, kar so izpeljali v številnih državah ZDA, nazadnje v Kaliforniji, je pri nas le ustavila razvoj na področju medicinske konoplje. Ne nazadnje, pravi Jan Škoberne, SD za prejšnje poskuse legalizacije kanabisa ni dobila niti enega glasu podpore. »Želimo omogočiti derivate konoplje za medicinsko rabo in obenem zagotoviti, da to proizvaja naša domača industrija in da to ne bi bili samo veliki industrijski kompleksi,« pravi Škoberne. Po njegovem so to zadnji taki poskusi v tem mandatu, zaradi bližine volitev pa je po njegovem tudi več možnosti, da se do konca delovanja parlamenta v tej sestavi zakon tudi sprejme.