Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaupne predstavitve kandidatov za veleposlanike poslancem si za tesno zaprtimi vrati v zadnjih tednih sledijo z veliko naglico. Minuli petek sta se odboru za zunanjo politiko predstavila kar dva, tudi kandidat za mesto v Berlinu Franci But. Položaje bo večina najbrž prevzela poleti.
Ker so sedanjim veleposlanikom končujejo mandati, se bo zamenjava zgodila tudi v najpomembnejši med prestolnicami: v Washingtonu. Kandidat je generalni sekretar zunanjega ministrstva Stanislav Vidovič. Poslancem se je že predstavil. Javno njegova kandidatura odmeva zaradi zapisa, objavljenega na Portalplusu, v katerem nekdanji zunanji minister in veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel predlog ostro kritizira.
Vidovič zanika sodelovanje s SDV
Rupel je zapisal, da je bil Vidovič prvič v igri za veleposlanika, tudi zaradi posredovanja Boruta Pahorja, v času prve vlade Janeza Janše. A je Janša imel pomisleke, češ da je Vidovič pred osamosvojitvijo sodeloval z obveščevalno službo. Veleposlaniško mesto v Sofiji so mu potem vendarle ponudili. A ga ni sprejel. Po neuradnih podatkih je bilo Ruplovih ponudb Vidoviču za položaje več, lahko bi sprejel veleposlništvo v Indiji, a ker je imel majhnega otroka, se Vidovič za to ni odločil.
Stanislav Vidovič. Foto: Blaž Samec/Delo
Pri Ruplu je Vidovič tista leta vodil pomemben sektor za varnostno politiko, pred tem je bil, v času vlade Antona Ropa, vodja oddelka za Nato. V času vlade Boruta Pahorja pa je postal veleposlanik v Bratislavi.
Vidovič soglasne podpore poslancev za zaprtimi vrati za veleposlanika v ZDA ni dobil. Odločno proti so bili poslanci SDS. Član zunanjepolitičnega odbora, v katerem so predstavitve, je tudi Janez Janša.
V medijih objavljene informacije, da je pred osamosvojitvijo delal za Službo državne varnosti (SDV), je Vidovič po objavi Ruplovega zapisa ostro zanikal in napovedal tudi tožbe. »Leta 1986 so me celo novačili, a sem to zavrnil,« je, ko smo preverjali, povedal Vidovič.
Nekaj let pred osamosvojitvijo je diplomiral na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter tam še nekaj časa delal kot raziskovalec. Na fakulteti je sodil med sodelavce takrat študentskega voditelja Boruta Pahorja. Pozneje, leta 1991, ga je Miha Brejc zaposlil v obveščevalni službi. Vidovič je bil pred volitvami leta 2014 na ustanovnem kongresu SMC in je član te stranke. Če se ne bo zapletlo s soglasjem, bo v ZDA odpotoval čez poletje, tako kot večina novih veleposlanikov; zamenjanih bo kakšnih deset. Sedanji veleposlanik v ZDA Božo Cerar je poverilna pisma takratnemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami predal septembra pred štirimi leti.
Težave v Avstriji
Poleg ZDA med najpomembnejše države, kamor prihaja nov veleposlanik, spada Nemčija. Pred poslanci je bil v petek nekdanji predsednik SLS Franci But, ki je bil veleposlanik že v Pragi in Beogradu. V Berlinu se bo mandat letos končal Marti Kos Marko. V Budimpešto bo odpotoval Robert Kokalj, ki je na zaslišanju pred poslanci dobil celo soglasno podporo. Kokalj je bil med sedmimi veleposlaniki, katerih imenovanje je nekdanji predsednik Danilo Türk zavrnil konec leta 2008, ko je vlado prevzemal Borut Pahor.
A pri Kokalju vzrok ni bil političen: državi preprosto več mesecev ni uspelo dobiti soglasja za imenovanje iz Rusije. Da ne bo imenovanja, ker ni soglasja, se kateremu od kandidatov, o katerih pišemo, lahko zgodi tudi tokrat. Čisto politična pa je bila leta 2008 Türkova zavrnitev, da bi za veleposlanika v Avstriji imenoval dotedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki mu uradno še niti predlagan ni bil.
Zamenjava na Dunaju se obeta tudi letos. Za sedanjega veleposlanika Andreja Rahtena je med poznavalci slišati, da v zadnjih letih ni bil najuspešnejši. Konflikti med osebjem na ambasadi, ki mu jih ni uspelo obvladati, so menda tako hudi, da se še z dvigalom nočejo voziti skupaj.
Poslanci pogovora s sedanjo veleposlanico na Madžarskem Ksenijo Škrilec, ki je predlagana za novo veleposlanico v Avstriji, še niso opravili. Se pa tudi Škrilčeva zadnja leta menda ni izkazala in celo kateri zmernejši poslanec se ob predlogu drži za glavo. Zelo nespretna je bila na predstavitvi že, ko je kandidirala za Budimpešto.
Avstrija je soseda, s katero imamo pomembne, a zapletene odnose. Na meji je v zadnjem letu uvedla nadzor, z zaostrovanjem pravil pa povzroča nekaj težav tudi našim državljanom, ki poskušajo v sosednji državi na različne načine zaslužiti ali poslovati.
Prejšnji teden sta se poslancem zaupno predstavila tudi kandidat za veleposlanika na Slovaškem Gregor Kozovinc in kandidatka za veleposlanico v Bosni Zorica Bukinac. Za Iran, kjer veleposlaništvo šele nastaja, je zeleno luč že pred dobrim tednom dobila Kristina Radej, sedanja začasna odpravnica poslov za Iran in Pakistan. Med zanimivejšimi premiki bo pot Darje Bavdaž Kuret, ki bo v OZN v New Yorku nadomestila Andreja Logarja.
Vsi podatki o postopkih izbiranja in potrjevanja novih veleposlanikov so, dokler predsednik republike Borut Pahor njihovih imenovanj ne podpiše, povsem neuradni.
