Tiskane izdaje
Koalicijski poslanci so prejšnji teden dobili na mizo glavni zakon zdravstvene reforme – o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ). Gre za megalomansko gradivo: obsega 482 členov na skupaj 335 straneh. Skupaj z zakonom o dolgotrajni negi, ki je prav tako iz prejšnjega tedna, 598 členov na 450 straneh.
Kako se bodo prebili skozi izjemno obsežni zakonski materiji, je težko napovedati. Za zdaj se Desus in SD do ZZVZZ ne nameravata opredeliti, saj gradivo ne prinaša finančnih izračunov o posledicah sprememb. Brez izračunov pa se je o zdravstvenih pravicah (torej o porabi denarja), ki jih prav tako prinaša zakon, nemogoče pogovarjati.
Dopolnilno zavarovanje pred ukinitvijo že deset let
Poglavitni konkretni reformni načrt te vlade, zapisan v koalicijski zavezi, je ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja oziroma njegovo preoblikovanje v zdravstveno doplačilo, ki bo odvisno od prihodkov, ne pa enako za vse kot zdaj. Ta namera je bila zapisana že v prvi različici predloga zakona ZZVZZ, ki ga je ministrica dala v javno razpravo februarja letos (pripombe je zbirala do 19. marca), in je tudi tokrat. Toda po polnih treh letih, odkar je vlada Mira Cerarja prišla na oblast, očitno tega osnovnega reformnega načrta še nima izdelanega. Zakon namreč v tem vprašanju ni finančno ovrednoten. Vzrok? Neusklajenost zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman.
Tako predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja ni podrobneje opisan, tudi ni jasno, kako bi izpad prihodka iz dopolnilnega zavarovanja (okoli 450 milijonov evrov na leto) nadomestili. Brez tega denarja se bo seveda zdravstveni sistem čez noč bistveno poslabšal oziroma postal nedelujoč.
Novo prostovoljno zavarovanje
Nenavadno je, da zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša prav tisto, kar želi zdravstveni zakon ZZVZZ ukiniti. Za storitve dolgotrajne oskrbe se namreč načrtuje dvoje sredstev: javna, sestavljena delno iz obstoječih sredstev in iz novega obveznega socialnega prispevka, ter zasebna. Medtem ko bo za gospodarjenje z javnimi sredstvi ustanovljena nova blagajna (zavod), se za zasebna sredstva predvideva novo prostovoljno zavarovanje, ki ga bodo izvajale zavarovalnice. Enako kot je zdaj v zdravstvu.
Javna storitev dolgotrajne nege bo predvidoma sestavljena iz 70 odstotkov javnih sredstev in 30 odstotkov zasebnih. Kolikšen bo nov prispevek, v predlogu zakona nismo našli; zapisano je le, da bo odvisen od izračunanih potreb. V gradivu z oznako »interno« so že natančni izračuni: dolgotrajno oskrbo potrebuje 60.000 ljudi, ki bodo upravičeni do različnih storitev. Če bodo ostali doma, bo storitev stala 16 evrov na uro, v domu upokojencev bo 12,50 evra na uro, strošek dela tistega, ki bo prišel pomagat starostniku na dom, bo 20 evrov na uro. Zdaj gre za sistem dolgotrajne oskrbe skupaj 490 milijonov evrov, podobno bo tudi v prihodnje. Od tega 356 milijonov evrov javnih in 133 milijonov evrov zasebnih sredstev. Podobno bo tudi v prihodnje, le da je predvideno, da se bo le 246 milijonov evrov sedanjih sredstev preneslo na novo blagajno, za »luknjo«, veliko 107 milijonov evrov, pa bo najbrž nov prispevek. K temu se bo dodalo še 30 odstotkov zasebnih sredstev iz novega prostovoljnega (dopolnilnega) zavarovanja ali iz žepa kot zdaj.
Ta zakona – ZZVZZ in zakon o dolgotrajni oskrbi – morata biti povsem usklajena, da bi oba sistema lahko dobro delovala. Ali sta, je ob hitrem branju izjemno težko vedeti. Gre namreč za 450 strani formata A4 in 598 zakonskih členov!
Sprejeti zakon: podaljšanje čakalnih dob
Za nedavno sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti zbirajo državljani podpise za referendum. Čeprav je šlo za samo 49 členov in vsega skupaj 38 strani, bo naredil pravo zmedo, če bo začel delovati. Pravniki, kot je na primer prof. dr. Rajko Pirnat in tudi drugi, menijo, da je zakon neustaven, protipraven in v neskladju z evropsko zakonodajo. »Medil« se je skoraj deset let, bil je na mizi več vlad, a so ga vse dosedanje zavrnile. Kaže, da bo bistveno podaljšal čakalne vrste, ki so že zdaj dolge. Zdravstvena reforma zanima ljudi predvsem zaradi dostopnosti zdravstva. Zdaj je slabo dostopno – čakalne dobe so nedopustno dolge. Reforma, ki bi čakalne dobe še podaljšala, ni reforma v pozitivnem smislu.
