NSi: težavna pot iz sence SDS

Kdo bo prvi na desnici? Pahor sprejel pobudo NSi, da preveri politično voljo strank o novem partnerstvu.

Objavljeno
08. oktober 2013 23.23
Z.P., An. B., T.S., notranja politika
Z.P., An. B., T.S., notranja politika

Ljubljana – Predlog Nove Slovenije, da bi parlamentarne stranke sklenile Partnerstvo za razvoj iz krize, ima očitno precej možnosti za uspeh. Podpirata ga predsednica vlade Alenka Bratušek, pa tudi predsednik države Borut Pahor, ki bo preveril pripravljenost za tovrstno sodelovanje tudi pri drugih strankah.

To je po sestanku s Pahorjem včeraj povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, ki pravi, da bi bil takšen sestanek – predvidoma bo v začetku novembra – »samo v pomoč vladi in vsem politikom. Državljani od nas pričakujejo, da se v najhujših trenutkih poskušamo nekaj pametnega dogovoriti«.

Seveda pa bo partnerstvo uspelo le, če se mu bodo pridružile vse stranke, tudi SDS. Ta je do potez NSi v zadnjem času zadržana ali jim celo nasprotuje. Znano je, da se je NSi udeležila sestanka pri premierki Bratuškovi o prihodnjem proračunu, SDS pa ne. Zato je menda padlo nekaj težkih besed med poslancema SDS Markom Pogačnikom in NSi Matejem Toninom. Ker je prvi drugega ozmerjal z »izdajalcem«, je Tonin nekdanjega člana NSi spomnim na »podgane«, ki so stranko zapustile takoj, ko je ostala pred vrati parlamenta.

»Ste opazili kaj posebnega? Jaz ne vidim nič takega,« je včeraj na vprašanje, ali se odnosi med opozicijskima strankama krhajo, odgovoril Jože Tanko (SDS). Tudi v NSi nesporazumov s SDS ne želijo javno razčiščevati.

Neuradno pa je slišati, da so zaradi vse bolj odkritih napadov – ti so pogosti zlasti v medijih, naklonjenih desnici – zelo zakrbljeni. Naši sogovorniki iz vrst NSi ne skrivajo, da v resnici iščejo lastno pot. Medtem ko največja opozicijska stranka očitno radikalizira svojo politiko, NSi cilja proti desni sredini. Del sprememb je tudi novo ime; stranka bo na novembrskem kongresu postala Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Vendar pa bo morala NSi, ki je v parlament prišla z dokaj radikalno politiko, razčistiti tudi pričakovanja v lastnih vrstah. O tem priča izstop odvetnika Radovana Cerjaka, ki je do nedavnega vodil odbor NSi za pravosodje. Prav on je prepričal ustavno sodišče, da je prepovedalo poimenovanje Titove ceste v Ljubljani. Kot je poročal tednik Reporter, se je Cerjak odločil za izstop iz NSi, ker je obupal nad razmerami v stranki, »ki si jo je prilastila ekipa ambioznih mladeničev z vodjo poslanske skupine Matejem Toninom na čelu, ta pa je javnost razburil že s podporo predsedniškemu dodatku Milana Kučana.«

Poslanec Tonin ocenjuje, da se je Cerjak za izstop iz NSi odločil zaradi »osebne note, ki izvira iz nerealiziranih želja.« Tonin se strinja, da je verjetno za marsikoga moteče, ker želi postati NSi najmočnejša stranka na desnici. »Če želimo postati največji, moramo širiti svoj prostor, za to pa moramo ljudem pokazati, kako bomo jutri bolje in lažje živeli. Če želimo spreminjati Slovenijo na boljše, nas mora zanimati prihodnost, in to zanima mlado ekipo v NSi. Obstajajo pa v stranki ljudje, ki jih tudi zaradi osebnih travm zanimajo pretekle zgodbe in nerazčiščena zgodovina,« pojasnjuje Tonin.

V NSi, pa tudi v SLS priznavajo, da imajo tri stranke opozicije »skupne točke, pa tudi razlike«, ki določajo njihov politični profil. »Vsaka stranka ima svojo politiko in način delovanja, če se na določenih točkah najdemo, se lahko povežemo, če ne, pa gremo vsaka svojo pot,« je včeraj jasno povedala predsednica NSi Ljudmila Novak.