Tiskane izdaje
Dvanajsto redno sejo je Nacionalni svet za kulturo (NSK), ki mu predseduje Miran Zupanič, kljub nesklepčnosti v celoti posvetil kritični obravnavi položaja umetnosti v splošnem izobraževanju ter seznanitvi s pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) in ministrstva za kulturo (MzK) za izboljšanje razmer na področju izobraževanja baletnih umetnikov.
Stališča, sklepe in priporočila o obeh obravnavanih temah bodo člani NSK v nadaljevanju seje sprejeli korespondenčno. Pobudo za obravnavo položaja umetnosti v splošnem izobraževanju je dala članica NSK Meta Hočevar, ki je v izhodiščnem besedilu zapisala, da v primerjavi z jezikom in literaturo v izobraževanju prostor obravnavamo kot nekaj samoumevnega, namenjenega zgolj potrošnji, na katero se menda vsakdo spozna. Zaradi tega je splošno razmerje do arhitekture neopredeljeno ali podcenjujoče ter prepuščeno zgolj skrajno nezanesljivemu osebnemu okusu. Kot je od prepoznavanja črk ter branja in pisanja do razumevanja in popolnega uživanja v literarni umetnosti potrebna dolga in naporna pot ustrezne vzgoje, tako bi morala biti zastavljena tudi vzgoja za vizualne umetnosti ter odgovorno pojmovanje prostora in arhitekture. Kot pri splošni telesni vzgoji niso cilj vrhunski poklicni športni prvaki, tako tudi pri splošni umetnostni vzgoji mlade generacije niso cilj poklicni umetniki.
Književnik Peter Kovačič Peršin je pobudo podkrepil s trditvijo, da je le celovita umetnostna vzgoja osnova za spodbujanje in razmah ustvarjalnega potenciala med mladimi, ne glede na njihovo nadaljnjo karierno pot. Posebej je opozoril na etično oblikovanje mladih z induktivno metodo ob izbranih primerih iz umetnosti ter na dejstvo, da le kultura humanizira in kultivira posameznika ter daje smisel njegovemu življenju.
Arhitekt Saša Ostan je opozoril, da je tudi prostor zgrajen podobno kot jezik, saj ima svoj besednjak in skladnjo, čeprav se tega ne učimo niti ne zavedamo. Arhitektura, urbanizem in krajinska arhitektura zelo natančno zrcalijo stanje »kozmičnega reda« in aktualnega kaosa v družbi, kjer novonastale turbokapitalistične pozidave prostora z zraka spominjajo na rakaste tvorbe v človeškem organizmu, od katerih podzavestno bežimo v prvinski red, harmonijo in mir stoletja starih mestnih jeder. Za arhitekta Matevža Čelika ima arhitektura simbolno moč kolektivne produkcije življenjskega prostora, ki je obenem prostor kolektivne zavesti, identitete in skupnih vrednot. Če se mnogi že zavedajo, da je okolje ogroženo, jih mnogo manj upošteva dejstvo, da je tudi naš prostor omejen in da so posegi vanj dolgotrajni.
Pobudnica obravnave Meta Hočevar se je na koncu vprašala, ali v razmerah nebrzdanega potrošništva še obstaja javni interes za kulturo, ter dodala upanje, da ga bo mogoče ponovno obuditi s celostno in med vsemi vrstami umetnosti bolje uravnoteženo umetnostno vzgojo mladih.
Postopno
do katedre za balet
Predsednik DBUS Tomaž Rode in predstavnica MzK Biserka Močnik sta seznanila NSK s skupno pobudo za prenovo in posodobitev izobraževanja baletnih umetnikov, saj so za trenutno stanje značilne neučinkovitost, nefunkcionalnost ter vse manjša privlačnost za mlade. Tudi za umetniške poklice na tem področju naj bi ustanovili akademijo, ki bi postala osrednja ustanova za šolanje baletnih umetnikov na srednji in univerzitetni stopnji.
Prorektor Univerze v Ljubljani Aleš Valič je povedal, da se je utemeljeni pobudi pridružila najstarejša univerza na Slovenskem, ki v restriktivnih gospodarskih razmerah, ko ni mogoče računati na finančna sredstva za nove programe, vidi možnosti le v postopnem razvoju v obliki ustanovitve katedre za balet na kateri od sedanjih umetniških akademij. Zagonska sredstva bi lahko zagotovili iz razvojnega stebra, študentom baleta pa bi bili ob posebnih strokovnih predmetih takoj na voljo že uveljavljeni splošni predmeti.
Meta Hočevar Foto DELO_3X_
