O čem trojka sprašuje premierko?

Tri od štirih poslanskih vprašanj premierki o davku, ki ga je začasno ustavilo ustavno sodišče.

Objavljeno
03. marec 2014 10.28
Posodobljeno
03. marec 2014 11.05
Nepremičnine
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

O drugačni obdavčitvi nepremičnin, katere uveljavitev je, dokler ne presodi ustavnosti rešitev, ustavilo ustavno sodišče, predsednico vlade Alenko Bratušek v državnem zboru pravkar sprašujejo predstavniki kar treh strank: SDS, SLS in DL. Le vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata se bo nanašalo na drugačno, čeprav povezano temo: vladno spodbujanje gospodarske rasti. Seja se začenja točno opoldne.

Davek kot alternativa varčevanju

Za uvedbo nepremičninskega davka se je koalicija lani odločila, da bi zmanjšala velikanski primanjkljaj v državnem proračunu, ki je značilnost poslovanja države že od začetka krize leta 2009. Posledica je naglo povečevanje zadolženosti države.

Prejšnja vlada Janeza Janše (SDS) je primanjkljaj na bolj znosen delež poskušala zmanjšati z varčevalnimi ukrepi, predvsem z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki ga je parlament zaradi izjemnih potreb države sprejel po nujnem postopku. Uveljavitve tega zakona ustavno sodišče ni ustavilo, je pa razveljavilo posamezne rešitve. Po enakem bliskovitem postopku je bil lani potrjen tudi nepremičninski davek, s katerim je poskušala primanjkljaj državnega proračuna na drugačen način na znosno raven znižati vlada, ki jo je sestavila Pozitivna Slovenija.

Nejasen učinek sprememb

Finančno ministrstvo je načrtovalo, da bo z drugačno obdavčitvijo nepremičnin v državnem proračunu pristalo dodatnih 200 milijonov evrov, ob 200 milijonih, ki bi jih kot nadomestilo za ukinjene prispevke dobile še občine. A že dopolnila v državnem zboru so načrtovani finančni učinek za državno blagajno lani nekoliko zmanjšala. Čisto natančne številke bi se sicer pokazale šele po uveljavitvi rešitev.

Kaj bodo finančno pomenile spremembe zakona, ki jih je še pred sodbo o ustavnosti rešitev že napovedala vlada, tudi, denimo, ukinitev višje stopnje obdavčitve nerezidenčnih stanovanj, še ni jasno. Predloga spremembe zakona o obdavčitvi nepremičnin z vsemi ocenami finančnih posledic vlada še ni poslala parlamentu. Podobno še ni jasno, s čim bi vlada zmanjšane prihodke lahko nadomestila.