O drugem tiru sodstvo v nov krog

Vrhovno sodišče bo lahko zapečatilo usodo drugega tira.
Objavljeno
06. marec 2018 20.08
referendum
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana – Čez teden dni se bodo na vrhovnem sodišču soočili protagonisti projekta gradnje drugega tira, torej projekta, ki je ob političnih in ekonomskih dilemah sprožil tudi pravne. Da soočenje bo, je tudi posledica odločitve ustavnega sodišča.

Vrhovno sodišče se je po februarski presoji ustavnega sodišča, da zakon o referendumu in ljudski iniciativi ni skladen z ustavo – s tem primerom se je ustavno sodišče ukvarjalo na pobudo Vilija Kovačiča zaradi ugotavljanja izidov glasovanja na referendumu o drugem tiru –, odločilo, da za 14. marec razpiše javno obravnavo. Primer, ki zadeva varstvo pravice do glasovanja na referendumu, bo vodil vrhovni sodnik upravnega oddelka Erik Kerševan. Vilija Kovačiča, kot tožečo stranko, bo zastopal mariborski odvetnik Robert Pungerl, državo bosta zastopali državna volilna komisija in vlada.

Državno odvetništvo v bran vladi

Državno volilno komisijo bo zastopal njen član odvetnik Mitja Šuligoj, ki se ukvarja z ustavnim, civilnim in upravnim pravom. Vlado bo zastopalo državno odvetništvo, kdo v njegovem imenu, še ni znano. Na javni obravnavi naj bi kot priči na predlog Vilija Kovačiča nastopila premier Miro Cerar in državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben.

Tri možnosti

Vili Kovačič pričakuje, da bo po odločitvi vrhovnega sodišča izid referenduma razveljavljen in razpisano novo glasovanje, v primeru neuspeha pa se bo spet obrnil na ustavno sodišče.

Ustavno sodišče v prvo ni presojalo ustavnosti zakona o drugem tiru, to je prepustilo vrhovnemu sodišču. Hkrati pa je pojasnilo, da ima vrhovno sodišče v skladu z njihovimi navodili tri možnosti. Pritožbo Vilija Kovačiča lahko zavrne, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku. Pritožbi lahko ugodi, razveljavi glasovanje in odredi novo glasovanje, datum novega glasovanja mora državna volilna komisija določiti v dveh dneh. Ali pa pritožbi ugodi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, ki je lahko drugačen od dejanskega glasovanja na referendumu.

Odločitve vrhovnega sodišča seveda ni pričakovati že takoj po javni obravnavi, čeprav tričlanski senat zadevo obravnava prednostno.