Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavni sodniki so se s petimi glasovi za in štirimi proti odločili, da je referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dopusten. Volivci se bodo torej izrekali o izenačitvi pravic vseh parov. Pobudniki referenduma slavijo, zagovorniki človekovih pravic pa ne skrivajo razočaranja.
Ustavno sodišče (US) je na zahtevo Metke Zevnik in Aleša Primca, vodij koalicije Za otroke gre!, odločilo, da se razveljavi sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in dopusti referendum. Z novelo so poslanci aprila spremenili definicijo zakonske zveze v življenjsko skupnost dveh oseb (in ne več moškega in ženske) ter s tem popolnoma izenačili pravice partnerjev istega spola z raznospolnimi.
V tej zadevi US ni presojalo ustavne skladnosti ZZZDR, ampak samo spor med državnim zborom in predlagatelji referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli ZZZDR dopusten. Po njihovem mnenju referenduma ni dopustno razpisati le o zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je v svojih odločbah že ugotovilo US, ali pa kršitve človekovih pravic, ugotovljene s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. To ne pomeni, da državni zbor ne sme po lastni presoji spreminjati zakonskih ureditev, o katerih oceni, da niso v skladu z ustavo, »vendar obstoj zakonodajnega referenduma nujno pomeni, da predstavniško telo ni izključni zakonodajalec, ampak je to tudi ljudstvo«, so zapisali na US. V primerih, ko državni zbor po lastni presoji odpravlja domnevno protiustavnost na področju človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.
»Če državni zbor protiustavnost, ki jo je ugotovilo US, odpravlja na posreden način, tako da spremeni ureditev, glede katere protiustavnost ni bila ugotovljena, to ne more biti razlog za prepoved referenduma,« piše v odločbi US, s katerim so razveljavili sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Novela ZZZDR je neposredno spremenila le opredelitev zakonske zveze, posredno je s tem res odpravila protiustavnost, ki jo je ugotovilo US v odločbi o dedovanju istospolnih partnerjev, vendar je poleg tega posegla tudi v več področnih zakonov. »US nikoli ni ugotovilo protiustavnosti veljavne opredelitve zakonske zveze in pogojev za njeno sklenitev,« so še zapisali. Vse štiri sodnice, ki so temu nasprotovale, so napisale odklonilna ločena mnenja: Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. V njih so med drugim izražale pomisleke v zvezi z razlago 90. člena ustave, ki govori o nedopustnosti referendumov.
Prav tako so ločena mnenja podali sodniki, ki so odločitev podprli: Marta Klampfer, Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec. Edini, ki se je strinjal z dopustnostjo referenduma, a ni pisal ločenega mnenja, je bil Mitja Deisinger.
Nadaljevanje zbiranja podpisov
»Solze sreče so mi prišle v oči. Res smo srečni, da je US odločilo v prid ljudi, in ne elite,« se je na razplet svoje pritožbe odzvala Metka Zevnik in dodala, naj ljudstvo spregovori o tem, ali zakonska zveza ostane takšna, kot je zdaj. »Na referendum gremo zato, da zmagamo.«
Čeprav so v štirih dneh – pred sklepom državnega zbora o dopustnosti referenduma – zbrali že več kot 48.000 overjenih podpisov državljanov, jih pobudniki referenduma, koalicija Za otroke gre!, še ne bodo vložili, ampak bodo zbiranje še nadaljevali. Do kdaj, se po besedah Metke Zevnik menda še niso odločili, bodo pa s tem že konkretno začrtali kampanjo. Ali se bodo povezali s Cerkvijo, ki je intenzivno sodelovala pri zbiranju podpisov, Zevnikova ni odgovorila, je pa komentirala, da so Cerkev ljudje, verniki. Poudarila je, da se posebno strinja z ločenim mnenjem ustavne sodnice Marte Klampfer, ki je zapisala, da se ji zdi »pravično in pošteno, da o tem, ali bo v družinski zakonodaji še ostal tradicionalen pojem družine, povedo svoje mnenje ljudje, in to na referendumu«.
Da bodo sodelovali v kampanji, so potrdili tudi poslanci SDS in NSi. »Široka mavrična koalicija je dobila klofuto ustavnega sodišča,« je poudarila Jelka Godec (SDS), ki ob tem ni pozabila omeniti, da je predsednik SMC Miro Cerar ustavni pravnik. Izpostavila je tudi, da niti zakonska zveza niti posvojitev otrok nista človekova pravica. Jernej Vrtovec (NSi) je pozval državljane, naj se referenduma udeležijo, ker je »zakonska zveza med možem in ženo zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družin«.
»Poglobila se bo nestrpnost«
»Glede na to, da je ustava jasna tako glede prepovedi diskriminacije kot tega, da o človekovih pravicah ni mogoče odločati na referendumu, smo nad odločitvijo US še toliko bolj presenečeni,« je komentiral Matej T. Vatovec, poslanec ZL, ki je predlagala spremembo ZZZDR. Odločitev US so ocenili celo za trhlo, nepovezani poslanec Jani Möderndorfer pa za popolnoma nerazumno. »Z dopustitvijo referenduma in s tem kampanje v času, ko se Slovenija spopada z največjo begunsko krizo v sodobnem času, je na široko odprla vrata ne zgolj homofobiji, temveč tudi spodbujanju k neenakopravnosti, nestrpnosti do drugačnih in tujcev oziroma beguncev,« je opozoril.
»Odločbo US spoštujem, jo pa obžalujem. Naše stališče je jasno. Ni prav, da o človekovih pravicah manjšine odloča večina. Bojim se, da se bodo v družbi zaradi te odločitve US ustvarili novi strahovi in da se bo poglobila nestrpnost. Tega pa si res ne želim,« se je odzvala Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Da je težko, ko o manjšini odloča večina, je dejala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Vprašanje manjšine in večine je v ločenem mnenju obravnaval predsednik US Miroslav Mozetič: »Nikakor ne sprejemam stališč, da večina ne more (ne sme) odločati o pravicah (in obveznostih) manjšine. Seveda odloča večina, kdo pa drug ... Zakone sprejema državni zbor z večino glasov opredeljenih poslancev ... Navedeno velja tudi za zakone, ki urejajo način izvrševanja človekovih pravic, in tudi za zakone, ki celo omejujejo (posegajo) v človekove pravice.«
Miha Lobnik iz društva Legebitra je zaskrbljen nad prihodnostjo, »saj se s to odločbo sponzorira referendumska kampanja, naravnana proti istospolno usmerjenim, ko bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzela glavno besedo v slovenskem prostoru«. Obžalovanje so izrazili tudi pri Amnesty International Slovenije: »Ljubezen ne diskriminira in diskriminirati ne bi smeli niti zakoni.« Opozorili so, da odrekanje enakopravnega civilnega priznanja istospolnih razmerij številnim preprečuje uživanje vrste drugih pravic.
Kdaj bo referendum, bo odvisno tudi od datuma, ko bodo pobudniki vložili podpise. Za to, da bi zavrnili ZZZDR, pa mora glasovati najmanj 345.000 volivcev.
