O Slovencih zunaj meja vemo malo

Boštjan Žeks: V svet so šli najbolj pogumni in ambiciozni, ki so večinoma poskrbeli tudi za svoj materialni položaj.

Objavljeno
01. julij 2011 19.45
Posodobljeno
01. julij 2011 20.06
Dragica Bošnjak, znanost
Dragica Bošnjak, znanost
Ljubljana – Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, ki je bil veliko presenečenje med predlaganimi imeni za vladno posadko, so doma in po svetu sprejeli zelo naklonjeno. Med Slovenci čez mejo nedvomno tudi zato, ker so vprašanja, ki jih zadevajo, in številne oblike sodelovanja tako pomembna, da se jih obravnava in ureja na ministrski ravni.

To pa je ne nazadnje povezano tudi s temu primernimi stiki in odnosi v drugih oddaljenih državah gostiteljicah, kjer živi približno pol milijona Slovencev; zato nas ni samo dva milijona, temveč za četrtino več, poudarjajo. Kronisti bi pri tem verjetno dodali še ministrovo večkrat omenjeno stališče – nazadnje na četrtkovem tradicionalnem celodnevnem vseslovenskem srečanju v državnem zboru –, da je pomembno, »da se srečujemo levi, desni, severni in južni, vzhodni in zahodni in se strpno pogovarjamo, s čimer imamo pri nas kar nekaj težav«. Tako niti ne preseneča, da se je moral dan pred tem na srečanju z novinarji braniti s pojasnilom, kako zaradi sedanjih vladnih dogajanj ne bo trojni minister, kakor je v tem tednu kazalo, temveč le dvojni, in še to le začasno.

V prejšnjih mesecih in tednih je bilo izrazito veliko delovno intenzivnih srečanj, povezanih s položajem slovenskih manjšin, Žekš in sodelavci pa so tudi obiskali precej tradicionalno številnih in prepoznavnih slovenskih skupnosti po svetu.

Boštjan Žekš posebej poudarja, da je poleg že tradicionalnih aktivnostih, kot so ohranjanje jezika, kulture, pripadnosti in drugo, še vprašanje, kako v vse to bolj vključiti mnoge odlično izobražene in sposobne mlade generacije, izjemno pomembno, so potrdile razprave na obeh vladnih posvetovalnih svetih in na srečanju v državnem zboru.

Pohvale in dobrohotne kritike

V teh vzneseno prazničnih dneh, ob množičnem obisku Slovencev in njihovih potomcev z vseh strani sveta, ki ne skoparijo s pohvalami, a prav tako ne s kritičnimi pripombami, se zdi logično sogovornika vprašati, kaj meni o (ne)uresničevanju načrtov na zanj, znanstvenika za naravoslovje, precej novem področju.

»Moram priznati, da nisem imel posebno velikih načrtov. V to sem šel z zavestjo, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu dobri, saj če ne bi bili, ne bi dosegli tega, kar so. V svet so šli predvsem najbolj pogumni, najbolj ambiciozni in si z leti pridobili ogromno izkušenj, večinoma pa so poskrbeli tudi za svoj materialni položaj. Lahko torej govorimo o odprtem, obojestransko koristnem sodelovanju, le da bi v Sloveniji lahko mnogo bolj kot doslej uporabili njihove poslovne in druge izkušnje iz sveta, kakršnih pač sami nimamo.«

Spletni seznam slovenskih znanstvenikov

Sogovornik je prepričan, da ima znanstveno in gospodarsko sodelovanje s Slovenci v soseščini in po svetu, kakor ga načrtujejo tudi s pomočjo že vzpostavljene spletne povezave, kjer je na posebnem portalu urada že obsežen seznam uglednih znanstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta, dobre možnosti za razvoj. »Ne nazadnje so določeni stiki že vzpostavljeni, zanimanja med slovenskimi strokovnjaki po svetu je veliko. A moramo biti realni. Takšni načrti in programi so lahko le dolgoročni. Za opaznejše premike so potrebne dolgoletne aktivnosti,« je poudaril Žekš. »Za začetek si že nekaj časa prizadevamo, da bi pridobiti ugledne slovenske znanstvenike iz tujine, ki bi imeli pri nas nekakšne satelitske laboratorije. Pomeni, da bi prihajali v Slovenijo občasno in za krajša obdobja ter v sodelovanju s slovenskimi sodelavci delali na različnih pomembnih raziskovalnih projektih.« Tu pa se po njegovih besedah pri nas neverjetno zapleta. »Naš sistem je tog, brez posluha za takšne novosti, ne dopušča izjem. Ko iščemo možnosti, kako bi uvajali takšne, za nas nedvomno koristne možnosti, naletimo na odpore in popolno nerazumevanje. Res pa bi za te programe potrebovali tudi več denarja.«

Le peščico kaj zanima 
o izseljencih?

Slovenske rojake, ki so te dni pri nas, je neprijetno presenetilo mnenje neke javne ankete, ki kaže, kako malo v Sloveniji vemo o Slovencih zunaj meja. Menda jih ima le štiri odstotke vprašanih sploh kakšno mnenje o tem.

Izseljenci negujejo ugled Slovenije po svetu

Boštjan Žekš je v pogovoru omenil tudi to, kako se – prav zaradi prepoznavne dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, kar je bilo seveda očitno predvsem v času slovenske osamosvojitve – »v pozitivno smer« spreminja pogled tujcev na Slovenijo. Poudaril je, da so Slovenci povsod lojalni državljani, ki zdravo in spoštljivo izražajo svojo pripadnost Sloveniji. V tujih okoljih je to dobro sprejeto. Tako je bil tudi pred kratkim v Clevelandu, kjer je slovesno prireditev ob praznovanju 20-letnice slovenske osamosvojitve osebno spremljal ameriški veleposlanik v Sloveniji, ki je tja prišel iz Ljubljane

Pogled v prihodnost

Že nekaj časa je znano, da se sodobne mlade generacije nekako ne (z)najdejo v klasičnih programih društev in v tradicionalnih klubskih aktivnostih, ki so jih desetletja požrtvovalno in z mnogimi odrekanji razvijale generacije njihovih staršev ali starih staršev. »Povsod smo priča dinamičnim spremembam, ki se jim je treba prilagajati,« je prepričan Žekš. Tudi na tokratnih srečanjih v Sloveniji je bilo v povezavi s tem precej pobud in zamisli, kako v vse takšne aktivnosti dejavneje vključiti mlade.