Tiskane izdaje
Po Virantovih besedah se tam »obrača toliko denarja, sklepajo se pogodbe, sponzorstva, donacije in marketinške storitve«, da bi morale te stvari biti javne. Pirc Musarjeva je spomnila, da že tri leta opozarja na to, da podjetja v državni lasti niso zavezanci po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, kar je po njenem mnenju velik problem.
Nadzor KPK tudi v podjetjih v posredni in neposredni državni lasti
Kot pravi, država s tako ureditvijo na nek način omogoča pranje javnega denarja. »Danes imamo primere, ko občine, javni zavodi ali država ustanavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, ki so popolnoma skrite pred očmi javnosti,« je dodala.
S tem zakonom bi tudi protikorupcijska komisija lahko razširila svojo aplikacijo Supervizor na državna podjetja, je nadaljeval Virant, kar bo po njegovi oceni imelo velik preventivni učinek na preprečevanje gospodarskega kriminala in korupcije.
Že pred dnevi pa je minister Virant po srečanju s predsednikom protikorupcijske komisije Goranom Klemenčičem napovedal spremembo protikorupcijske zakona, s katero bi se pristojnost komisije razširila tudi na nadzor podjetij v neposredni ali posredni državni lasti.
Nekje je potrebna absolutna transparentnost
Novela zakona po Virantovih besedah v medresorsko usklajevanje šla predvidoma maja, sam pa bo storil vse, da bo zakon sprejet, je obljubil Pirc Musarjevi. Ta mu je odvrnila, da ga drži za besedo in dodala, da imajo osnutek zakonskih sprememb pripravljen že tri leta.
Ali bi se ob uveljavitvi zakona, kot je napovedan, lahko pojavilo vprašanje poslovnih skrivnosti, Pirc Musarjeva pojasnjuje, da ima zakon o dostopu do informacij javnega značaja že sedaj izjemo, »ki se ji reče poslovna skrivnost«. Zakon o gospodarskih družbah pa jasno določa, kaj je poslovna skrivnost, je dejala.
Tako kot minister, ki je omenil Supervizor, je tudi Pirc Musarjeva izpostavila, da treba pri noveliranju zakona iti v proaktivno transparentnost, torej da se določi, kaj bo že vnaprej javno in ne samo na zahtevo posameznega prosilca.
Pogodbe, donacije, sponzorstva, financiranje političnih strank in podobno so po oceni Pircu Musarjeve stvari, ki v današnjem času, v obdobju recesije »in vse večjega pojava korupcije v Sloveniji«, zahtevajo absolutno transparentnost. Virant je dodal, da tehnične specifikacije v pogodbah ni treba razkrivati, osnovni podatki pa bi morali biti dostopni javnosti, je prepričan.
O preverjanju telefonskih klicev
Minister in pooblaščenka sta danes spregovorila tudi o napravah IMSI-catcher, s katerimi se lahko preverja mobilne klice. Policija ima dve taki napravi, zaradi njihove uporabe pa potekata dva nadzora. Enega je odredil generalni direktor policije Stanislav Veniger, enega izvaja informacijska pooblaščenka. Prvi je sicer že končan, a rezultati še niso znani, je danes pojasnil Virant, medtem ko bo nadzor v uradu pooblaščenke potekal še nekaj časa.
Virant se tukaj zavzema, da bi se čim prej, na kar se da jasen in nedvoumen način v zakonu o kazenskem postopku uredilo pravno podlago za uporabo te naprave. V sredo se je na to temo sestal tudi z ministrom za pravosodje Senkom Pličaničem. Dogovorila sta se, da se spremembe zakona pripravijo v maju. Pirc Musarjeva je pristavila, da bo njen urad pomagal spisati tak člen, »da bo volk sit in koza cela«. Kot je napovedala, bo vztrajala, da bodo v člen vključene tudi varovalke za uporabo naprave.
