Obisk direktorja Agencije EU za temeljne pravice

»Nacionalno institucijo bi potrebovali predvsem zaradi vse večje pojavnosti revščine med otroci.«

tor, 23.10.2012, 18:06

Ljubljana – Nacionalno institucijo za človekove pravice bi še posebno potrebovali med ekonomsko krizo, saj bi država od nje lahko dobila najnovejše podatke o stanju na področju človekovih pravic za določene, posebno ranljive skupine (na primer o pojavnosti revščine pri otrocih), sta na srečanju ugotovila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik in direktor Agencije EU za temeljne pravice Morten Kjaerum.

Varuhinja je tudi predlagala, da bi agencija v državah članicah lahko ustanovila svoje podružnice, ki bi delovale hkrati kot nacionalna institucija za človekove pravice. Direktorja agencije, ustanovljena je bila leta 200, je sprejel tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Govorila sta o varstvu zasebnosti v elektronski dobi, do otrok prijaznega pravosodja, o dostopu do učinkovitega in neodvisnega sodstva ter problematiki, ki se nanaša na kazniva dejanja proti človečnosti.

Povezane novice

Ni vse v številkah
19. oktober ob 21:00
Vse več je tistih, ki delajo, a ne morejo dostojno preživeti svojih otrok.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
blek.flek

1. člen Zakona o Varuhu človekovih pravic določa: Za varovanje človekovih pravic .... se s tem zakonom ustanovi varuh človekovih pravic in določijo njegove pristojnosti in pooblastila. že po samem zakonu je torej varuh človekovih pravic Nacionalna institucija za človekove pravice. Če bi se kdo upal vprašati varuh dela in kaj bi moral delati, bi hitro ugotovili, da je predlog varuha, da se ustanovi nacionalna institucija za človekove pravice približno tak, kot da bi npr. policija predlagala, da se ustanovi policija (mogoče z argumentom "ker se nam ne da delati?")!


Še več; tudi Agencija EU za temeljne pravice je že večkrat ugotovila, da Varuh človekovih pravic izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa nacionalne agencije za človekove pravice celo s statusom A (ker ima za to vse potrebne pristojnosti in zagotovljeno zadostno neodvisnost), pa je varuh status zavrnil, z obrazložitvijo, da bi za status A morali pisati še poročila, za kar sicer imajo pristojnost, ampak se jim s tem res ne da ukvarjati.

Še "dobro", da imamo v Sloveniji "tako zagnane" organe za varstvo človekovih pravic, ki uživajo popolno neodvisnost in nedotakljiost, imajo 42 zaposlenih, za plače katerih namenimo letno 1.514.000 EUR (povprečna letna plača pri varuhu torej znaša 36.047), skupni proračun znaša 2.311.319 EUR, organu pa se ne zdi vredno niti napisati poročil, za pisanje katerih je v osnovi zadolžen!

24. oktober 2012, ob 08:57:16
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej