Obljubljajo več možnosti za zaposlovanje mladih

Na področju izobraževanja in socialnega varstva bo najkasneje oktobra razpis za financiranje pripravništev iz EU sredstev.

Objavljeno
16. julij 2015 20.20
Arhitekturni dialog,posvetovanje,Ljubljana Slovenija 15.10.2014
Sandra Hanžič, notranja politika
Sandra Hanžič, notranja politika
Ljubljana – Po srečanju mladinskih organizacij in ministrstev je čutiti tako razočaranje kot tudi rahel optimizem. Mladim je uspelo sprejetje vladne analize o pripravništvih zamakniti za dva tedna. Ministrstva, ki se za reševanja položaja mladih zavzemajo za plačana pripravništva in odpravo prepovedi zaposlovanja v javni upravi, bodo v vmesnem času preučila njihove pripombe.

O pripravništvih so spregovorili že na seji sveta vlade za mladino, ki se je je udeležil tudi premier Miro Cerar. Prav tam so si mladi zagotovili sestanek z vsemi ministrstvi, ki pokrivajo področje pripravništva. Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS), je izrazil razočaranje nad dejstvom, da so zamudila z analizo, za pripravo katere so imela tri mesece časa. »Zato je bil eden izmed pomembnih apelov na vlado, da se je tega lotila premalo resno, bilo je tudi razočaranje nad vsebino analize, ki je pomanjkljiva in ni zagotovila potrebnih podatkov.« Mlade je najbolj zbodlo, da ni vsebovala mednarodne primerjave, točnih številk, koliko pripravnikov potrebujejo, hkrati pa ni bilo jasne vizije, kako problem pripravništev sploh rešiti.

Po nedavnem sestanku pa se stvari obračajo malenkost na bolje, je previden Kampl: »To je korak naprej v procesu reševanja področja volonterskih pripravništev. Sicer ne velik, ampak dovolj, da se je nekaj začelo premikati.« Treba bi ga bilo narediti pred časom, saj zdaj lovijo zadnje dni, da bo lahko analizo obravnavala vlada. Nekoliko ostrejši so v sindikatu Mladi plus. Njihova predstavnica Tea Jarc pravi, da sestanek ni prinesel konkretnih, dolgoročnih rešitev. Analizi pa še vedno manjkajo jasne naloge, roki in argumentacija.

Namesto Zujfa fiskalno pravilo?

Različna ministrstva se zavzemajo za sprostitev zaposlovanja mladih v javni upravi. Ena od rešitev, kako razpisovati nova pripravništva, je to, da se znotraj kadrovskega načrta, ki ga mora pripraviti vlada, posamezna kvota rezervira za pripravnike.

Finančno ministrstvo je mladim na sestanku jasno povedalo, da z novim letom znotraj zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) ne bo več omejitve zaposlovanja v javnem sektorju oziroma zahtevanega vladnega soglasja zanj. Zaradi gospodarske rasti bo ta določba namreč prenehala. »Upamo da se bo to uresničilo. Da ne bodo s kakšnim dodatnim zakonom ali novelo tega povozili. Če se bo zaposlovanje resnično sprostilo, bo to dodatna motivacija za vse pripravnike, da se bo njihovo pripravništvo prelevilo v zaposlitev in, ne nazadnje, da imamo mladi priložnost vstopanja v javni sektor,« pripoveduje Kampl.

Bolj ostra je Tea Jarc, ki jo ta ukrep sicer veseli, toda zaveda se, da bolj služi odpravi birokratskih ovir kakor povečanju možnosti za zaposlitev mladih. »Ministrstva, ki že zdaj nimajo sredstev oziroma jih ne namenjajo za mlade, jih niti potem ne bodo. Žal se bojimo, da bo po prenehanju Zujfa obstoječa politika našla nov način za varčevanje. Prek fiskalnega pravila ali prek kakšnih drugih sprememb.« Zato predlagajo kvote za zaposlovanje pripravnikov in tudi za prvo zaposlitev.

Jeseni zagotovljena tretjina potrebnih mest

Največ težav s pripravništvi se pojavlja v socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju, zato bosta pristojni ministrstvi, preden bosta pripravili zakonske spremembe, sprejeli začasni ukrep. Najkasneje oktobra bosta izvedli razpis za financiranje pripravništev iz evropskih sredstev; tako bosta zagotovili 300 pripravniških mest za vzgojo in izobraževanje ter 100 za socialno varstvo. Tea Jarc pripoveduje, da so potrebe po pripravništvih v varstvu petkrat večje, saj niso bila razpisana že dve leti, zaradi česar so se študenti aprila odpravili na ulice. Pri vzgoji in izobraževanju pa bi potrebovali 746 pripravnikov, izhaja iz analize MDDSZEM.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) bo omogočilo, da bo določen del delovnih izkušenj, ki jih mora nekdo pridobiti za pristop k strokovnemu izpitu, mogoče pridobiti tudi na druge načine, denimo s prostovoljstvom in upoštevanjem študijske prakse. To je dobrodošlo, meni Kampl, toda pri tem se bo zapletlo, če ne bo vzpostavljen sistem beleženja (ne)formalnih izkušenj oziroma sprejet pravilnik o njihovem beleženju. Vzpostavitev sistema pa je bila predvidena znotraj Jamstva za mlade in bi se morala izvesti lani oziroma najkasneje letos.

Po novem enojna regulacija v socialnem varstvu

Na ministrstvu za delo pa bodo prihodnje leto ukinili obvezna pripravništva na področju socialnega varstva, vendar ohranili strokovni izpit. Pripravništva bodo še vedno mogoča za pridobivanje delovnih izkušenj. Predlagajo tudi to, da bi študentom fakultete za socialno delo zahtevane izkušnje zmanjšale z enega na pol leta. Sindikat Mladi plus opozarja, da je to varčevalna, in ne vsebinska sprememba, saj da niso izvedeli, kakšen naj bi bil nov program pripravništev. Na ministrstvu bodo več odgovorov o pripravništvih podali, ko bodo preučili pripombe predstavnikov mladih, na podlagi katerih bodo pripravili dokončno besedilo za obravnavo na vladi. To besedilo bo vlada predvidoma obravnavala 23. julija.