Tiskane izdaje
Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo prošnji obsojene družinske zdravnice Nade Cesarec in ji prestajanje polletne zaporne kazni preložilo na 1. oktober. Do takrat bosta z odvetnikom sprožila še postopek za pomilostitev, pri čemer jo kljub načelni zadržanosti predsednika Boruta Pahorja močno podpirajo zdravniški kolegi.
Odkar je Pahor decembra lani prisegel kot predsednik republike, je z ministrstva za pravosodje prejel 48 tako imenovanih pomilostitvenih poročil, še 17 pa jih je »podedoval« od svojega predhodnika Danila Türka. Doslej je odločil v 50 primerih in prav vse prošnje zavrnil.
V sindikatu družinskih zdravnikov Praktik.Um, v katerem menijo, da je obsodba krivična, saj da je bila brežiška zdravnica v času nesreče preobremenjena, ker bi morala biti hkrati v zdravstvenem domu in na nujni intervenciji.
»Nismo optimisti, ker nam je predsednik pred dobrim mesecem na skupnem sestanku z Brecljevo iniciativo za transparentno in strokovno javno zdravstvo, še pred vsebinskimi pogovori a priori dejal, da pomilostitvam ni naklonjen,« je povedal predsednik sindikata Igor Muževič. Pravi, da bodo pomilostitev Cesarčeve kljub temu odločno podprli, njeni formalnopravni prošnji pa dodali tudi strokovne argumente in mednarodne analize. Te menda dokazujejo, da so slovenski družinski zdravniki med najbolj obremenjenimi na svetu, zato njihovo delo - kot v primeru Nade Cesarec, ki je bila obsojena zaradi opustitve zdravniške pomoči - ne more biti dovolj kakovostno.
Muževič Pahorja tako poziva, naj kljub načelni nenaklonjenosti do pomilostitev zadevo vsebinsko premisli ter se na podlagi podatkov in dokazov vendarle prvič odobri prošnjo za pomilostitev. »Omenjena ustavna pristojnost namreč verjetno obstaja z razlogom,« meni sindikalni predstavnik družinskih zdravnikov. V nasprotnem primeru napoveduje, da bodo zdravniki iz solidarnosti do izpustitve Cesarčeve »kampirali« pred ženskim zaporom na Igu.
Pahorjeva skepsa do pomilostitev na preizkušnji
Ena od ustavnih pristojnosti predsednika republike je tudi odločanje o pomilostitvah obsojencev. Borut Pahor ima med dosedanjimi predsedniki do tega očitno najbolj konservativno stališče, ki pa bo kmalu pred resno preizkušnjo, ko bo odločal o primeru obsojene brežiške zdravnice Nade Cesarec.
»Ko bo postopek za pomilostitev gospe Cesarec stekel, bo predsednik o njem presodil z vso potrebno skrbnostjo,« so za zdaj zadržani do komentiranja konkretnega primera v predsednikovem uradu.
Kot pojasnjujejo, predsednik Pahor meni, da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa biti trdna. »Sporočilo pomilostitve govori samo zase, kljub temu ali še bolj zato, ker so pomilostitve dejanje milosti, ki jo podeli predsednik, in predsednik svoje odločitve ni dolžan pojasniti,« so zapisali v Pahorjevem kabinetu.
O primeru Nade Cesarec so razpravljali tudi na nedavnem sestanku zdravnikov pri predsedniku države, kjer so predstavniki različnih zdravniških združenj in sindikatov napovedali, da se bodo zavzeli za pomilostitev zdravnice.
Kirurg Erik Brecelj, ki se je 1. julija udeležil sestanka, pravi, da je Pahor tedaj poudaril, da ni še nikogar pomilostil. Eden od protagonistov zdravniške iniciative za javno in pregledno zdravstvo je predsednika opozoril, da je zdravnica žrtev sistema. »Nikakor ne zagovarjam zdravnikov. So primeri, zaradi katerih bi morali v zapor tudi oni. V tem specifičnem primeru pa je zdravnica dejansko žrtev sistema. Nima nobene zaslombe, ne ščiti je noben lobi, zato smo sklenili, da se javno zavzamemo zanjo in da prošnjo naslovimo tudi na predsednika države,« je pojasnil kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Postopek pomilostitve
Postopek pomilostitve je v nasprotju z množično amnestijo vedno vezan na konkretnega človeka. Ustava predsedniku omogoča, da popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečeno kazen pa lahko tudi spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo. Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec ali njegov sorodnik, in sicer na sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, a ne pred pravnomočnostjo sodbe. Prošnjo za pomilostitev sodišče skupaj s svojim mnenjem pošlje pravosodnemu ministru, ki poročilo predloži predsedniku republike. Končna odločitev je tako izključno v rokah predsednika države, javnosti pa razlogi, zakaj se je predsednik odločil koga pomilostiti, drugega pa ne, praviloma niso znani.
Primer Danila Kovačiča
Pomilostitve, ki jih je v svojem prvem mandatu podpisal Milan Kučan, je treba postaviti v čas po osamosvojitvi. Kljub temu niso vzbujale posebnih odzivov javnosti. Tudi tiste ne, ki jih je podpisal v drugem mandatu. Drugače je bilo pri odločitvah njegovih naslednikov Janeza Drnovška in Danila Türka.
Drnovšek je leta 2006 z odločitvijo, da pomilosti nekdaj prvega človeka Hita Danila Kovačiča, obsojenega zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja, v javnosti prvi spodbudil polemično razpravo o tem, do kod seže dejanje milosti šefa države, kdo ga je lahko deležen in kdo ne. Predsednik je namreč Kovačiču omilil izrečeno zaporno kazen s treh let in osmih mesecev na dve leti zapora in njeno izvršitev pogojno odložil za dobo petih let. Menil je namreč, da je obsojeni v 13-letnem procesu »že veliko pretrpel in na neki način že poplačal napako«. Drnovšek se je za pomilostitev odločil zaradi odnosa ljudi z Goriškega, ki so menili, da je obsojeni z vzpostavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ogromno naredil za njihov kraj, domačinom pa omogočil veliko delovnih mest.
Oproščeni preprodajalec drog
Zgodba o pomilostitvi preprodajalca mamil je izbruhnila kmalu po tem, ko se je Danilo Türk začel potegovati za drugi predsedniški mandat. Očitali so mu, da je v primeru Vorena Pavliča pomilostil preprodajalca kokaina, ki se skriva na Hrvaškem in »v miru lovi ribe«. Urad predsednika je po izbruhu afere od ministra za pravosodje Senka Pličaniča takoj zahteval pojasnila. Pomilostitev Pavliča je namreč predlagalo ministrstvo za pravosodje, in ne prvič. Predlagatelji so bili trije pravosodni ministri; poleg Pličaniča še njegova predhodnika Lovro Šturm in Aleš Zalar.
Pavlič je bil pomiloščen, še preden je bil obsojen, kar se zgodi izjemoma. Vzrok je bil, da ni bil sposoben sodelovati na sojenju, niti prestajati kazni. Po mnenju komisije za izvedenska mnenja iz leta 2005, pod katero se je podpisal izvedenec za sodno medicino Jože Balažic, in tudi po mnenju ekipe strokovnjakov, ki so nadzirali njegovo rehabilitacijo, si je Pavlič v avtomobilski nesreči nepopravljivo poškodoval možgane. Da je pomilostitev edina možnost, so poleg zdravstvene stroke v svojih mnenjih potrdili tudi preostali udeleženci v postopku pomilostitve, center za socialno delo, tožilstvo in sodišče.
