Obsojeni v zadevi Patria pričakujejo odločbo o zahtevi za varstvo zakonitosti

Odločitev o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti naj bi sodniki sprejeli s tremi glasovi za in dvema proti.

Objavljeno
01. november 2014 09.32
mfe patria
Ma. F., Delo.si, STA
Ma. F., Delo.si, STA
Ljubljana - Danes mineva mesec dni, odkar je senat kazenskega oddelka vrhovnega sodišča sprejel odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Že tedaj so zaokrožile neuradne informacije, da naj bi sodniki zahtevo zavrnili. Odločba do četrtka ni bila odpremljena, je pa očitno že spisana, saj naj bi jo obsojeni prejeli v prihodnjem tednu.

Odločitev o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti naj bi sodniki sprejeli s tremi glasovi za in dvema proti. Ob objavi informacije, da je senat sprejel odločitev, so na vrhovnem sodišču sicer napovedali, da bodo pisno odločbo strankam predvidoma posredovali v roku enega meseca.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Vsi trije vztrajali, da gre za politično motiviran proces

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Vsi trije so zoper takšno odločitev podali zahtevo za varstvo zakonitosti, o katerih je senat vrhovnega sodišča odločil 1. oktobra.

Če bi vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva utemeljena, bi izdalo sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ter zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.

Poleg zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču imajo obsojeni sicer možnost pravico iskati tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so namreč ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.