Obstaja način, kako premagati Pahorja

Čeprav se zdi, da je predsednik nepremagljiv, lahko nastanejo okoliščine, ko bi mu zmanjkalo volivcev za zmago v prvem krogu.

Objavljeno
23. februar 2017 18.23
ima-macedoni
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana − Ko si predsednik republike Borut Pahor z odmevnimi obiski v tujini utrjuje podobo državnika, so potencialni konkurenti pred jesenskimi predsedniškimi volitvami tiho. Vzrokov je več, vsi pa se sprašujejo, ali je Pahor premagljiv.

Ko vprašamo političnega analitika Sebastjana Jeretiča (bil je del Pahorjeve ekipe na volitvah 2008), ali je predsednik Borut Pahor premagljiv na jesenskih predsedniških volitvah, ne dopušča nikakršnega dvoma. »Mislim, da je nepremagljiv. Pa ne samo zaradi izjemnega izhodišča in pomanjkanja resnih igralcev v političnem prostoru, saj je zadnje desetletje zaznamoval predvsem politični amaterizem. Poleg te izhodiščne prednosti sem prepričan, da bo znal voditi dobro kampanjo, v nasprotju s kom, ki je v preteklosti zaspal na podlagi navidezne prednosti v anketah,« pravi Jeretič.

Pahorjeva nepremagljivost se zdi utemeljena. Pogled na različne ankete, ki so se pojavile v zadnjih tednih, to potrjuje. Pahor je po vseh lestvicah najbolj priljubljen politik. Ko smo pred tedni v Delu opravili anketo in vprašali, ali si ljudje želijo spremembe na predsedniškem položaju, je skoraj polovica vprašanih odgovorila, da ne, Pahorjevo delo pa jih je kot uspešno ocenilo skoraj 60 odstotkov. Zaradi tega politični strategi v večjih slovenskih strankah nimajo lahkega dela.

Iščejo se kandidati


Ko med političnimi strankami preverjamo, kako potekajo priprave na predsedniške volitve, ne dobimo jasnih odgovorov, ampak le špekulacije. Vsi pa se zavedajo, da so vsake volitve v političnem svetu preizkušnja in test, koliko tvoja stranka ali njena prepoznavna osebnost velja.

V največji slovenski stranki SMC še nimajo rešitve. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je pred dvema tednoma pojasnjevala, da se na internih srečanjih organov stranke posvečajo pripravam na predsedniške volitve in da o tem resno razmišljajo. Dejala je tudi, da imajo v ožjem izboru tri imena, vendar o njih ni hotela govoriti. Po naših zanesljivih informacijah je bilo eno izmed teh ime podpredsednika SMC Milana Brgleza. Ta je vsako misel na kandidaturo zavračal, kar je deloma tudi vplivalo na eskalacijo spora med predsednikom stranke Mirom Cerarjem in njim. Po sporu je tudi morebitna Brglezova kandidatura dokončno padla v vodo.

Pogled na levo


Ko iščemo potencialne predsedniške kandidate na levi sredini, postane seznam po umiku Brgleza prazen. To še bolj utrjuje prepričanje, da bo Pahor na volitvah nepremagljiv. Vendar, dodaja Jeretič, je malo verjetno, da bi zagotovljen prostor v množičnih medijih, ki ga ponuja predsedniška kampanja, ostal neizkoriščen. Mnogi se bodo odločili za vstop v predsedniško kampanjo zaradi promocije osebnosti, stranke ali politične opcije. »Pričakovati je, da bi lahko pred poletjem začeli spremljati bolj promocijske kampanje,« meni Jeretič.

Predsedniška kampanja je lahko izjemna priložnost za promocijo nove stranke Združena levica, v katero se zlivata IDS in TRS. Kot nam pojasnjujejo viri iz teh krogov, se na predsedniško tekmo pripravljajo, a morajo prej ustanoviti ZL. O imenih ne govorijo, se pa lahko zgodi, da bi v prve vrste poslali poslanko Violeto Tomić, da bi v kampanji promovirala ideje ekološkega in demokratičnega socializma, na svojo stran pa bi lahko pritegnila več kot deset odstotkov volivcev.

Pogled na desno


Še bolj zanimiv pogled je na desni pol slovenske politike. Kot je zapisal urednik spletnega portala casnik.si Aleš Maver pred mesecem dni v Večeru, se zdi, »da bo za potek in razplet predsedniških volitev najpomembnejše dogajanje desno od sedanjega predsednika«. V NSi so že napovedali, da bodo v kampanjo poslali zelo resnega kandidata. Vse glasnejše so govorice, da je predsednica NSi Ljudmila Novak zelo blizu odločitvi, ali namerava izzvati Pahorja. Kot je mogoče slišati iz dobro poučenih krogov, bodo v NSi šli na zmago, vendar bi bil drugi cilj dejansko zmaga na desnici.

Zato je razumljivo, zakaj v SDS tako skrbno skrivajo ime svojega predsedniškega kandidata in zakaj so vsa imena, ki pricurljajo v javnost, ženskega spola – enkrat je to Romana Tomc, drugič Patricija Šulin (obe evroposlanki) ali poslanka Eva Irgl. Zdi se, da v SDS čakajo na odločitev Novakove, ker si pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto ne morejo privoščiti, da bi njihovega kandidata premagal nekdo iz NSi.

In če domnevamo, da se bo bil hud boj desnih kandidatov (spomnimo, da je Pahor premagal Danila Türka z izdatno podporo desnice), pri čemer bi lahko Novakova posegla tudi na sredino, ZL pa bi mobilizirala svoje potencialne volivce na levici, se postavlja vprašanje, kaj še ostane nepremagljivemu kandidatu. Apatični in kritični volivci sredine.