Tiskane izdaje
Bruselj - Nemčija in Avstrija še nista pripravljeni končati nadzora potnikov na svojih mejah znotraj schengna, ki sta ga kot odziv na neurejen tok ljudi čez meje in pomanjkljivosti v nadzoru zunanje meje EU vpeljali med begunsko krizo.
Tako je bila iz sklepov vrha EU črtana predlagana formulacija, ki je omenjala uveljavitev zakonodaje o skupni obalni in mejni straži kot pot do postopne odprave nadzora na schengenskih notranjih mejah. Namesto tega je bila zapisana formulacija o prilagajanju ukrepov aktualnim potrebam. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel nadzor zunanje meje še ne deluje dovolj dobro. Zaradi tega Nemčija, ki ima nadzor potnikov na meji z Avstrijo, želi imeti na razpolago ukrepe.
Zaradi resnih pomanjkljivosti pri nadzoru zunanje meje EU v Grčiji je evropska komisija priporočila tak nadzor Avstriji, Danski, Nemčiji, Norveški in Švedski za pol leta. Avstrijski kancler Christian Kern je napovedal podaljšanje še za pol leta, saj gibanja beguncev še niso končana. »Dokler varovanje zunanje meje ne deluje in begunci po balkanski poti še prihajajo k nam, moramo imeti možnost za ukrepe na nacionalni ravni,« je povedal. Ti ukrepi naj bi bili ultima ratio, zadnje sredstvo.
Slovenija sicer s podaljševanjem nadzora ni zadovoljna in opozarja tako Bruselj kot Dunaj na njegovo nesmotrnost. Premier Miro Cerar se je ob robu vrha pogovarjal s Kernom. Od njega da je dobil zagotovila, da bo nadzor prilagojen položaju v Sloveniji, kjer trenutno ni migracijskega prehoda, in da ne bodo zaustavljali normalnega pretoka na mejah, ki škoduje tudi gospodarstvu. Cerar pričakuje od evropske komisije, da sprejeme objektivna merila za odobritev mejnega nadzora znotraj schengna.
Voditelji so na zahtevo Italije še ublažili grožnjo Rusiji z novimi sankcijami. V besedilu sklepov je ostala stroga obsodba napadov sirskega režima in njegovih zaveznikov, predvsem Rusije, na Alepo. Niso pa več neposredno grozili s sankcijami proti posameznikom in entitetam iz zaveznic sirskega režima. Bo pa EU razmislila o vseh opcijah, če se bodo grozodejstva nadaljevala; tudi odgovorni za kršitve mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic da morajo odgovarjati.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pojasnila, da še ne izgublja potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirom Putinom. Prepričana je, da se politične težave da rešiti zgolj s potrpljenjem. Merklova je sicer zaostrila retoriko, saj je napade na Alepo ob podpori Rusiji razglasila nečloveško ravnanje. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je opozoril na ruska orodja: dezinformacije, kibernetične napadi, vpletanje v politične procese ... »Ruska strategija je oslabiti EU,« je ocenil.
