Odstopil ne bo nikoli, pri zaposlenih išče podporo

Ljubljana – Kljub pozivom k odstopu je včeraj predsednik KPK Boris Štefanec zatrdil, da tega ne bo storil. Čeprav je njegova namestnica Alma Sedlar potrdila mnoge navedbe iz anonimke, ki je v javnost pricurljala prejšnji teden, vztraja, da je zelo odgovoren do prevzete funkcije. Zakonodajne možnosti za odpoklic predsednika KPK so zelo omejene.

Štefanec zdaj išče podporo pri zaposlenih. Neuradno smo namreč izvedeli, da je včeraj sklical zaposlene in od njih zahteval, da se izrečejo, ali ga še podpirajo kot predsednika ali ne. Sicer pa je Štefanec sporočil, da se je vedno zavzemal za to, da je konstruktivna kritika – tudi in predvsem njegovega dela – izraz demokratičnosti tako tistega, ki jo izreka, kot tudi tistega, ki je je deležen. »Ostro pa nasprotujem vsem oblikam prirejanja dejanskih okoliščin svojim interesom, še toliko bolj, če so javno izražena, in javno pismo, ki ga je name naslovila namestnica Alma Sedlar, je izraz tega.«

Sedlarjeva je namreč predvčerajšnjim v odprtem pismu pozvala Štefaneca k odstopu: »Zato te pozivam, da v dobro Slovenije in Komisije sam sprejmeš to odločitev, da osebni interes podrediš javnemu in v dobro KPK, naše države in njenega ugleda v mednarodnem merilu.« Hkrati je potrdila očitke iz anonimke, češ da Štefanecu manjkajo izkušnje pri vodenju kolektiva. Še posebej je izpostavila navedbo, da nje druga dva člana pri odločitvah sploh ne upoštevata – v odločanje o Bratuškovi, denimo, ni bila vključena.

Sedlar tako, Štefanec drugače

Štefanec je pojasnil, da z namestnikom nista izločila Sedlarjeve iz glasovanja. Kot navaja, je komisija soglasno in ob udeležbi namestnice (čeprav je bila takrat v Parizu), sprejela osnutek zaključnih ugotovitev v primeru Bratuškove, ves čas je bila v stikih s komisijo, obvestili so jo tudi, da bodo o končnem poročilu glasovali po elektronski pošti. Sedlarjeva ni glasovala, predvsem pa ni omenila težav ali celo nestrinjanja z dokumenti, ki jih je že ves čas prejemala, je dodal Štefanec. Zato odločno zavrača njena namigovanja, da je bila namenoma izločena iz glasovanja.

»Do ostalih njenih očitkov se ne bom javno opredeljeval. Zagotavljam ji, da nikoli ne bom odstopil, ker sem zelo odgovoren do prevzete funkcije in jo želim ter jo bom v skladu z zakoni in ustavo RS tudi do konca, do 31. marca 2020, opravil,« je še dejal. Vse te okoliščine potrjuje namestnik dr. Igor Lamberger, za katerega je sicer v anonimki pisalo, da je prav tako sprt s predsednikom KPK.

Omejene zakonske možnosti za razrešitev

In kaj se bo zgodilo, če se ugotovi, da navedbe o Štefanecu iz anonimke držijo? Ga sploh lahko kdo odstavi, če ne bo sam odstopil? V zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je razrešitev predsednika KPK predvidena le v primerih, če predsednik komisije to zahteva, če je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen, če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje funkcije ali če v roku enega meseca po nastopu funkcije ne preneha opravljati prejšnjega dela.

Predsednik republike lahko na predlog državnega zbora razreši predsednika komisije, če funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom. Če je predsednik razrešen, se nato za obdobje mandata imenuje nov funkcionar. Možnosti razrešitve so torej zelo omejene, o čemer je pisala tudi Sedlarjeva, češ da je glede na veljavno zakonodajo nad Štefanecem »žal res samo 'zvezdno nebo'«.

Umik ugotovitev v primeru Bratušek

KPK je prejela (sicer nepravnomočni) sklep upravnega sodišča, zaradi katerega je morala včeraj s svoje spletne strani umakniti objavo ugotovitev v primeru Bratušek. Njen zastopnik Aleksander Čeferin je – poleg tega, da je zahteval izločitev Štefaneca iz senata – sprožil upravni spor zaradi posega v človekove pravice.