Tiskane izdaje
Ljubljana – »Pričakoval sem, da bo ustavno sodišče izdalo odločbo o ugotovitvi neustavnosti nekaterih (ne vseh) določb zakona o davku na nepremičnine ter da bo z načinom izvršitve svoje odločbe začasno korigiralo neustavnosti.«
Tako se je na današnjo odločitev ustavnega sodišča (US), ki je v celoti razveljavilo zakon o davku na nepremičnine (ZDN) odzval nekdanji ustavni sodnik dr. Janez Čebulj.
»Očitno pa je ocenilo, da so tiste določbe, ki jih je ocenjevalo in spoznalo za neustavne, tako pomembne za celoten sistem delovanja davka na nepremičnine, da sistem na ta način ne bi učinkovito deloval. Zato je zakon v celoti razveljavilo.« Spomnil je, da US ni prvič tako ravnalo, pred leti se je za takšen korak odločilo tudi pri zakonu o vodah.
»Kolikor sem uspel na hitro prebrati odločbo, se zdi, da je bil razlog, ki je pretehtal za celotno razveljavitev ZDN tudi v nejasnosti in nedoločnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) in v njem vsebovanih modelov vrednotenja. Zato je nekatere določbe tega zakona US presojalo na lastno iniciativo, ker so modeli vrednotenja z davkom na nepremičnine neločljivo povezani. Ko je ugotovilo njihovo neustavnost, torej neustavnost za odmero davka bistvenih določb ZMNV, je prišlo do položaja, ko sta bila novemu sistemu davka na nepremičnine izbita dva temeljna elementa: davčna osnova in davčne stopnje. In s tem se je zgodba končala. To sicer ne pomeni, da je v zamišljenem sistemu davka na nepremičnine vse neustavno, pomeni pa, da je v bistvenih elementih nedorečeno in posledično neskladno z ustavo, predvsem pa si vlada pri tem ne sme jemati pristojnosti, ki gredo državnemu zboru.«
Manjše zlo
Nadaljnji korak US je bil po Čebuljevi presoji logičen. Ko je razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, je moralo ponovno vzpostaviti sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in ostalih dajatev, ki naj bi jih davek na nepremičnine nadomestil. »Sicer je že pred leti (in to večkrat) tudi za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ugotovilo, da je v neskladju z ustavo, vendar je očitno ocenilo, da je njegova neustavnost manjša od tiste, ki bi jo povzročilo izvajanje ZDN. Predvsem pa bi občine ostale brez najpomembnejšega finančnega vira.«
Da odločitev US ni bila lahka, kaže sedem (sicer pritrdilnih) ločenih mnenj, ki jih pri snovanju novega sistema davka na nepremičnine ni mogoče prezreti, meni Čebulj. »Me pa veseli sporočilo, ki veje iz odločbe, to je, da reševanje krize ni cilj, ki opravičuje sredstvo. In s tega vidika nas morda čaka še kakšno presenečenje, s katerim bo postreglo US.«
Nov koncept
Za dr. Miha Juharta z ljubljanske pravne fakultete »odločba je in ni presenečenje. V razveljavljenih zakonih je bilo nekaj določb, kjer je bila neskladnost z ustavo očitna. US je verjetno ocenilo, da so te določbe sistemske, zato je odločilo, kot je. Nadaljnja ocena pa bo mogoča šele potem, ko bomo lahko analizirali obrazložitev odločbe. Pomembno je, da se ugotovi, kje je šlo za bistvene neskladnosti z ustavo, in šele na podlagi teh ugotovitev je mogoče postaviti koncept za naprej.«
