Tiskane izdaje
»Razmere v Grčiji so zaskrbljujoče, saj se premier Aleksis Cipras igra z usodo grških državljanov, pa tudi ostalih prebivalcev Evrope. Pred volitvami je obljubljal nemogoče in zaradi takšnih obljub postal premier. Na žalost bodo ceno nemogočih obljub zdaj plačali ljudje,« je v sporočilu zapisala vodja Zaab Alenka Bratušek in izpostavila, kako pomembno je bilo, da je Slovenija svoje finančne težave rešila sama ter da tako lahko sama odloča o svoji prihodnosti.
Tudi v NSi ocenjujejo, da je položaj v zvezi z Grčijo resen. Zato bodo v ponedeljek predlagali sklic seje treh parlamentarnih odborov - odbora za zunanjo politiko, odbora za EU in odbora za finance in monetarno politiko, ki so spremljali odločitve vlade ves čas poteka programa pomoči Grčiji, je za STA pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat.
Po njegovih besedah želijo vlado zavezati, da dosledno brani interes Slovenije, ki je s štirimi odstotki bruto domačega proizvoda do Grčije najbolj izpostavljena, in sicer tako, da ves denar dobimo nazaj. Horvat poudarja, da so v NSi vedno podpirali solidarnost v Evropi, tako tudi v odnosu do Grčije, vendar pa dodaja rek: »Čisti računi, dobri prijatelji.«
V kontekstu dejstva, da je rok za vračilo kredita Grčije Mednarodnega svetovnega sklada (IMF) v torek, evroskupina pa je soglasno sprejela odločitev, da ne podaljša programa pomoči Grčiji, se po Horvatovih besedah pojavlja tudi vprašanje smiselnosti referenduma v Grčiji šele prihodnjo nedeljo.
Bodisi izstop Grčije iz evrskega območja bodisi iz EU bo negativno vplival na standard Grkov, bo pa to tudi močno pretreslo celotno EU, opozarja Horvat in izpostavlja bojazen, da bi se politika v Grčiji vladajoče stranke Siriza lahko krepila še v kakšni drugi državi, v Sloveniji ZL. Vendar takšna politika ne dela v dobro ljudi, meni Horvat.
Po njegovem mnenju je treba biti vedno optimističen. V NSi pričakujejo, da bo dogovor, ki bo dober za Grke in celo EU, vendarle sklenjen.
V Združeni levici pa so medtem ponovno izrazili podporo Sirizi in solidarnost z grškim ljudstvom. Glede zadnjega kroga pogajanj v Bruslju pa so v ZL zapisali, da so mednarodni posojilodajalci od Grčije »zahtevali ostro in ponižujoče varčevanje brez obetov za socialno in gospodarsko okrevanje«.
Podrobneje bodo v ZL svoje stališče glede grške drame predstavili na novinarski konferenci v ponedeljek.
V SDS se medtem še niso odzvali na najnovejše dogajanje okoli Grčije.
Grški parlament je ponoči potrdil Ciprasov predlog, da bi Grki na referendumu 5. julija odločali o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo pomoč. V torek pa se izteče rok, ko mora Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti skoraj 1,6 milijarde evrov pomoči. Finančni ministri območja evra namreč v soboto niso podaljšali programa pomoči Grčiji.
