Tiskane izdaje
Odnosi med Madžarsko in Slovenijo so dobri in se poglabljajo, kar je pokazal tudi delovni sestanek na Brdu pri Kranju. Manjšini, madžarska in slovenska, po besedah obeh strani ostajata pomemben povezovalni dejavnik med državama. Toda tako v Ljubljani kot v Budimpešti je zaznati pripravljenost in željo po krepitvi sodelovanja: predvsem pri razvoju infrastrukture, pa tudi na področjih kot so znanost, izobraževanje in kultura.
Državi se zavedata svojega potenciala in imata podobne želje, kar se tiče razvoja njunih odnosov v prihodnosti. Pestijo ju tudi podobne težave, predvsem v kontekstu migrantske krize. Madžarska, ki je prva v Evropi začela postavljati bodečo žico ob svoji meji, da bi zaustavila tok prebežnikov, je bila kritizirana zaradi svojih odločitev, tudi s strani slovenske politike. Toda le nekaj mesecev kasneje je Slovenija, soočena z vse večjim pritiskom na svojo južno mejo, sprejela podobne ukrepe kot njena vzhodna soseda.
Druga obrambna črta
Premier Miro Cerar se je madžarskemu kolegu zahvalil za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov in mu ponovno predstavil svoj predlog za ustavitev neregularnega toka migracij. Viktor Orban je med novinarsko konferenco napovedal, da se bo Madžarska pridružila Cerarjevi pobudi, ki poleg uresničitve dogovora s Turčijo predvideva tudi povečanje nadzora na grško-makedonski meji. Orban je v svojem značilnem slogu poudaril, da schengenskega območja »ne moremo obvarovati samo z besedami, ampak z dejanji«.
Poudaril je pomen zavarovanja zunanjih mej in vztrajal, da se je Madžarska, s tem ko je postavila ograjo na svoji meji s Hrvaško in Srbijo, le držala pravil, zapisanih v schengenskem sporazumu. Brez »druge obrambne črte«, kot madžarski premier pravi načrtu postavitve ograje na grško-makedonsko-bolgarski meji, EU po mnenju Budimpešte ne bo mogla obvladovati položaja.
Podobna opozorila je bilo šlišati tudi iz ust slovenskega premiera, ki pravi, da se EU sooča s popolnoma nenadzorovano situacijo. Cerar je vztrajal, da so poteze, ki sta jih sprejeli Madžarska in Slovenija, ključno pripomogle k temu, da je bil prihod migrantov obvladljiv. Toda čas za iskanje rešitev se je izteka. »Meje so se dvignile, gospodarsko sodelovanje se bo poslabšalo,« zato je po Cerarjev mnenju pomembno, da čim prej najdemo rešitev. Slovenski premier je zavrnil »pavšalne ocene« o smiselnosti in upravičenosti postavlja ograj. Vztrajal je, da je šlo za izjemno premišljen ukrep in »učinkovito sporočilo tistim, ki bi želeli begunce nasilno pošiljati čez zeleno mejo«.
Koper, Divača, Budimpešta
Oba predsednika vlad sta potrdila, da je gospodarsko sodelovanje med državama dobro, skupna seja vlad pa je prinesla vsaj nekaj odgovorov glede tega, kako bi lahko postalo še boljše. Premier Orban je poudaril, da želi Madžarska sodelovanje s Slovenijo »z dobre dvigniti na strateško raven«.
Ključen del tega bi lahko predstavljala gradnja drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Luka Koper za Madžarsko predstavlja izvozno okno v svet. »Ta odnos je pomembno ohranjati,« je med odgovarjanjem na novinarska vprašanja dejal Orban. Madžarsko zanimajo vse vrste sodelovanja, država je Sloveniji po Orbanovih besedah pripravljena tudi ponuditi kredit v vrednosti 378 milijonov evrov. »Vi pa se morate odločiti, kaj boste na to odgovorili.« Miro Cerar je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je Madžarska izrazila interes za sodelovanje pri gradnji drugega tira, več o morebitni vlogi Madžarske pa bo besedah predstavnikov vlade znanega v prihodnosti.
Državi sta ob robu delovnega srečanja podpisali več dvostranskih sporazumov, med drugim sporazum o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov. »Naši načrti na področju infrastrukture nimajo samo pomena za obe državi, ampak tudi za regijo,« je še poudaril slovenski gostitelj. Med predvidenimi projekti je Orban omenil povezovanje električnih vodov, elektrifikacijo železnic in povezovanje plinskih vodov.
Poleg ministrske ekipe je madžarski premier s seboj pripeljal tudi 140-člansko gospodarsko delegacijo, največjo doslej. Gospodarsko sodelovanje tudi skupni nastopi na tretjih trgih; razvoj turizma v čezmejnem in regionalnem okviru; iskanje možnosti za tesnejše sodelovanje na področju znanosti, inovacij in raziskav, so bile glavne teme skupnega zasedanja obeh vlad.
