Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada načrtuje reorganizacijo šolske mreže – za začetek združitev osmih srednjih šol. Šolniki in sindikat temu, da je šol preveč, otrok pa premalo, pritrjujejo, a opozarjajo, da takšnih sprememb ni mogoče izvesti tako hitro.
Informacije, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pripravlja obsežnejše združevanje in ukinjanje srednjih šol, so na dan začele prihajati v preteklih dneh. Starši in učitelji o tem menda niso bili neposredno obveščeni in so zaradi tega zaskrbljeni, tudi za svoja delovna mesta.
A na ministrstvu pravijo, da je strah odveč ter da nihče ne bo ostal brez službe. Trdijo, da so opravili potrebne pogovore in obvestili ravnatelje ter da se jih je večina z nameravanimi spremembami strinjala. A odzivi tistih ravnateljev, ki smo jih mi pridobili, kažejo nasprotno – da so proti.
Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev Slovenije, pravi, da razume, da je reorganizacija nujna, vprašanje pa je, ali res tam, kjer so se je lotili. »Lahko bi namreč javno povedali, katere šole nameravajo združiti. Poleg tega je takšno reorganizacijo nemogoče izvesti v dveh mesecih. Tak nemir zganjati konec šolskega leta vsekakor vpliva tudi na delo učitelja,« je dejala Počkarjeva.
Da je racionalizacija šolske mreže nujna, saj imamo preveč šol in premalo otrok, se strinja tudi Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, vendar tudi on opozarja, da do septembra tega ni mogoče storiti. A če bodo na ministrstvu vztrajali, kot skrajni ukrep napoveduje državljansko nepokorščino.
Racionalizacija šolske mreže bo sicer potekala v več fazah in tam, kjer sta v istem kraju dva enaka programa in je dijakov malo. Neuradno se največ srednjih šol ukinja v Mariboru.
Javnega seznama ni
Javnega seznama, katere srednje šole naj bi se septembra združevale, ni. Prav tako javno niso znani kriteriji, po katerih naj bi potekala reorganizacija šolske mreže. Šlo naj bi za nekatere srednje in poklicne šole v Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Slovenj Gradcu, Kočevju, Celju, Črnomlju... Spremembe so napovedane tako v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik, ki združuje gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo. Center se bo predvidoma preimenoval v Gimnazijo in srednjo strokovno šolo Rudolfa Maistra, ukinjeno pa bo delovno mesto ravnatelja srednje ekonomske šole. »Za uvedbo enovite šole smo ustno izvedeli 1. junija, zdaj čakamo na ustanovitveni akt, ki naj bi ga dobili prihodnji teden,« je povedala ravnateljica srednje ekonomske šole Tatjana Novak.
Kamniškim dijakom in njihovim učiteljem napovedane spremembe verjetno ne bodo prinesle nič novega, le to, da bosta dve prej ločeni šoli postali združena šola, ki bo namesto dveh ravnateljev in direktorja zavoda imela le v. d. ravnatelja.
Največ razburjenja v Mariboru
Je pa napovedana združitev povzročila precej več razburjenja v Mariboru. Na mariborski Srednji elektro-računalniški šoli (SERŠ) odločno nasprotujejo nameri o pridružitvi Tehniškemu šolskemu centru Maribor. SERŠ je največja šola v regiji, ministrstvo pa jih namerava pripojiti Tehniškemu šolskemu centru na Teznem, ki ima pol manj dijakov. »To v bistvu pomeni ukinitev, ker v okviru tega centra elektrošola ne bo neka samostojna enota, mi bomo zliti v strojni šoli,« je dejal direktor Ivan Ketiš.
Pravi, da so ga na ministrstvu s to namero seznanili 1. junija, a brez argumentov. Po njegovem mnenju bi pridružitev kratkoročno pomenila »izgubo prepoznavnosti izobraževanja v elektroračunalniški šoli, dolgoročno pa 'pogreb' elektro- in računalniškega izobraževanja v Mariboru«. V Mariboru je v igri tudi združitev Izobraževalnega centra Piramida (ICP), na katerem delujeta Srednja šola za prehrano in živilstvo ter višja strokovna šola, s Srednjo trgovsko šolo. Ravnatelj trgovske šole Alojz Velički poudarja, da ICP nima lastne telovadnice, dijaki uporabljajo kar bližnjo dvorano Tabor, ki pa bi lahko postala pretesna, če bi se v ICP preselili dijaki trgovske šole. Druga težava so po mnenju direktorja ICP Midhata Mulaosmanovića prostorske zmogljivosti: za trgovce bi bilo namreč na voljo največ deset učilnic, kar pa je premalo za enoizmenski pouk; manjka še približno osem učilnic.
Na Poslovno-komercialni šoli Celje (PKŠ) in Srednji ekonomski šoli Celje (SEŠ) združitve šol ne odobravajo. Tako ravnateljica prve Bernarda Marče kot tudi ravnatelj druge Janko Poklič opozarjata, da bo predvidena združena šola še vedno delovala na dveh lokacijah, da bodo zaradi tega nastale logistične težave - tako pri zagotavljanju šolske prehrane kot pri mobilnosti pedagoških kadrov, racionalizacije učnih programov pa zaradi različnosti in izbirnih predmetnih modulov ni mogoče pričakovati. »Vsi pa se strinjamo, da je uvedba reorganizacije že z novim šolskim letom prehitra in da je niti ni mogoče izvesti. Morda bomo kaj malega prihranili pri tehničnem osebju, drugje ne, saj pri pedagoškem kadru ne bo presežkov. To je popolnoma neproduktivno,« je zatrdila Marčetova, Poklič pa, da jih je presenetila predvsem hitrost uvedbe sprememb.
