Tiskane izdaje
Agenti Finmart Direkta, ki so tržili zavarovanje rak za Vzajemno, so jeseni 2014 klicali zavarovance in jim lagali, da se je zakonodaja spremenila, zato bo treba po novem zdravljenje raka in drugih težkih bolezni doplačevati. Zavarovanje za ta doplačila so sklepali kar po telefonu.
Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je takrat oglasilo več zavarovancev s to izkušnjo, svojo osebno izkušnjo z zavarovalnima agentoma pa sem popisala podpisana novinarka v časopisu, ki ga berete. O dogajanju so poročali vsi slovenski mediji. Oglasilo se je še nekaj ljudi, ki so v novinarske mikrofone pripovedovali enake izkušnje. ZZZS je v imenu vseh prebivalcev Slovenije, svojih zavarovancev, vložil kazensko ovadbo zoper Vzajemno, Finmart Direkt in nekaj posameznikov zaradi gljufije, poslovne goljufije in preslepitve kupcev.
Okrožna državna tožilka Tanja Ahčan, ki se je ukvarjala z zadevo, je ovadbo po letu in pol zavrgla in zapisala: »... Kljub izčrpnemu zbiranju obvestil in podatkov se tekom predkazenskega postopka ni potrdila utemeljenost suma ...«
Natančnejše povpraševanje je osupnilo: po naših podatkih tri ključne priče, ki jih je predlagal ZZZS, niso bile zaslišane, tudi podpisana novinarka ne. Očitno tožilka ni upoštevala niti javnih pričevanj drugih ljudi z imeni in priimki v medijih. Zakaj ne?
Podrobneje o prijemih Vzajemne leta 2014
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica se je jeseni 2014 poslužila neverjetne marketinške poteze: ker so se pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja skrčile, bo treba po novem zdravljenje raka doplačati, zato se zavarujte, so po telefonu razlagali agenti, ki jih je angažiralo podjetje Finmart Direkt, ki je delalo za Vzajemno. »Dobili boste 5000 evrov, če boste po postavljeni diagnozi rak, preživeli še 30 dni,« je poskušal agent navdušiti bodoče bolnike. Pogodbe so sklepali kar po telefonu: »Ste pripravljeni? Od zdaj naprej pogovor snemam,« je rekla agentka, ki je klicala tudi podpisano novinarko. Najprej je povedala podatke o sebi, Finmart Direktu in Vzajemni. Ko sem ji povedala svoj datum rojstva, je rekla, da je s tem zavarovanje sklenjeno. Na moj izraženi dvom je odgovorila, da tako delajo že tri leta, da bo posnetek ostal na Vzajemni kot dokaz, na osnovi posnetega pogovora pa se bo izpisala zavarovalna polica, ki mi je ne bo treba podpisati, saj zadostuje posneti telefonski pogovor. To je bilo v Ljubljani. Podobno se je dogajalo tudi v Celju, kjer so imeli neposredne izkušnje z agenti Vzajemne tam zaposleni uslužbenci ZZZS.
ZZZS ovadil v imenu vseh
O dogajanju so poročali vsi slovenski mediji. Oglasilo se je več ljudi iz raznih koncev Slovenije, ki so v novinarske mikrofone pripovedovali o svojih izkušnjah. Na ZZZS so zagotovili, da se pravila niso nič spremenila in da zdravljenje raka v celoti še naprej plača ZZZS. Slovenija je bila ogorčena. Kako si drznejo lagati o zdravljenju na smrt bolnih in z lažjo tržiti? Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) in tržna inšpekcija sta dogajanje poimenovala »nepoštena poslovna praksa, zavajanje, zavržna dejanja, ki se preganjajo po zakonu«. Za kršitelje so predvidene visoke globe, pa tudi odvzem licenc. ZZZS je v imenu zavarovancev podal prijavo tržni inšpekciji, AZN in kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo zaradi suma goljufije, poslovne goljufije in preslepitve kupcev. Po navedbah ZZZS so za zaslišanje predlagali tri osebe z imeni in priimki, ki so imele izkušnjo telefonskega sklepanja pogodb na podlagi z laži.
Vse v rokah tožilke
Okrožna državna tožilka Tanja Ahčan je po letu in pol ovadbo zavrgla. »Kljub izčrpnemu zbiranju obvestil in podatkov se tekom predkazenskega postopka ni potrdila utemeljenost suma, da bi osumljeni pravni osebi ali Borut Boljka kot zakoniti zastopnik Finmart Direkt d.o.o. oziroma Dimitrij Šulin kot direktor sektorja za trženje pri Vzajemni, d.v.z., storila očitana kazniva dejanja,« je zapisala Ahčanova in se pri tem sklicevala na delo Policijske uprave Ljubljana, tržnega inšpektorata in AZN. Ali so zaslišali vse priče in poslušali tonske posnetke?
»Lahko vam potrdimo, da so kriminalisti PU Ljubljana v omenjenem primeru zbrali vsa potrebna obvestila in dokaze, med katerimi so razgovori s pričami, oškodovanci, zaseg in pregled listinske in druge dokumentacije,« so zapisali na policiji in še: »Tožilstvo je edini organ, ki odloča o zbranih dokazih in nadaljnjih postopkih, zato vam predlagamo, da se za pojasnila obrnete na pristojno tožilstvo v Ljubljani,« so zapisali na policiji, kjer v prekazenskih postopkih delajo po navodilih tožilstva.
Na tožilstvu nismo mogli dobiti nobene informacije o tem, koga so zaslišali v predkazenskem postopku. »Na tako zastavljena vprašanja vam ne moremo odgovoriti. Sicer pa so posamezni državni tožilci pri svojem delu samostojni, vezani le na ustavo in zakona,« je odgovorila vodja okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamara Gregorič.
Nihče nas ni zaslišal
»Ne, nihče me ni zaslišal. Ne policija ne kriminalisti ne inšpekcija,« je dejala ena izmed prič, ki jih je navedel v ovadbi ZZZS in tudi zapisal, da so pripravljene pričati na sodišču. Po naših informacijah tudi drugi dve priči z neposredno izkušnjo, ki ju je predložil ZZZS, nista bili zaslišani. Zaslišali prav tako niso podpisane novinarke, ki sem v časopisu, ki ga berete, oktobra 2014 natančno popisala svojo izkušnjo z zavarovalnimi agenti za zavarovanje rak. Tožilka očitno tudi ni upoštevala pričevanj drugih prizadetih v novinarskih prispevkih.
Tožilka v konfliktu interesov zaradi svojega moža?
Ali je na predkazenski postopek vplivalo dejstvo, da je življenjski sopotnik tožilke Tanje Ahčan, ki je vodila postopek, odvetnik Marko Kosmač? Kosmač je kot odvetnik zastopal Vzajemno od leta 2007 do 2010? O njegovem sodelovanju z Vzajemno je bilo govora že na seji državnega sveta leta 2009, kjer v zapisniku preberemo, da naj bi Kosmač v enem letu prejel za odvetniške storitve od Vzajemne okoli 100 tisoč evrov.
Ali tiči razlog za zavrženje ovadbe v konfliktu interesov tožilke? Kdaj ravna tožilec etično? O tem v ponedeljek.
