Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodja sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine na MNZ, ki so jo kriminalisti ovadili zaradi lani izginulih referendumskih podpisov, je šokirana. Vsebine ovadbe ne komentira, ker je ne pozna, a poudarja, da je delala dobronamerno in po ustaljenem vzorcu.
Alenka Colja je za kazensko ovadbo izvedela iz našega današnjega časopisa. Ker z njeno vsebino ni seznanjena, je ne more komentirati, pravi. »Lahko pa dodam, da svoje delo opravljam zelo vestno in sem ga tudi takrat, ko smo na ministrstvu preverjali podpisnike pobude za referenduma o Slovenskem državnem holdingu in tako imenovani slabi banki. Delo je potekalo po ustaljenem postopku, na popolnoma enak način kot že več let prej, ko se s temi zadevami sama sploh še nisem ukvarjala,« je danes po elektronski pošti zapisala za Delo.
Njeni sodelavci na ministrstvu za notranje zadeve so nad očitkom nevestnega dela redkobesedni in presenečeni. Coljeva namreč med kolegi velja za prizadevno in vestno javno uslužbenko, ki je v času spornega preštevanja referendumskih podpisov celo prekinila dopust. Je pa v internem nadzoru, ki ga je ministrstvo opravilo lani novembra, priznala, da med postopkom preverjanja ustreznosti referendumskih podpisov ni posebej nadzirala dela vsakega od 28 javnih uslužbencev, ki so šteli podpise. Po njeni oceni je namreč zadoščal že pregled računalniške baze registra prebivalcev, kjer se vsak vstop avtomatično zabeleži in shrani.
Na svojem blogu se je oglasil tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak (SDS). Trdi, da kazenska ovadba proti omenjeni uslužbenki in tudi ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, upravne inšpekcije in informacijske pooblaščenke, ne daje dokončnega odgovora, kje so izginili referendumski podpisi.
»Ovadba proti omenjeni uslužbenko ni noben dokaz za to, da so referendumski podpisi izginili na MNZ, saj se očitno ne nanaša na to, ampak na to, da je omenjena uslužbenka liste s podpisi po delovnem času pustila na svoji delovni mizi in jih ni zaklenila v omaro,« je očitno seznanjen z vsebino zapisal Gorenak. Nikakor pa – po njegovi interpretaciji – policija uradnici ni dokazovala, da jih je namenoma ali po čigavem naročilu odtujila. »Če bi obstajali kakršnikoli dokazi, da so bili izginuli referendumski podpisi odtujeni na ministrstvu za notranje zadeve, verjamem, da bi Grega Virant to z veseljem povedal javnosti,« je še dodal.
Nevestno delo težko dokazati
Za komentar zadeve smo poklicali tudi nekdanjo ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs (Zares). Pravi, da mora imeti policija za dokazovanje individualne odgovornosti kaznivega dejanja nevestnega dela precej trdne dokaze. »Če je policija stvar procesirala, to še ne pomeni nujno, da je v ovadbi vse tudi utemeljeno. O tem bo presojalo sodišče, še prej pa tožilstvo. Treba pa bo dokazati morebiten naklep in subjektiven odnos javnega uslužbenca do materije,« je za naš časopis opozorila Krebsova. Podobno, kot je bil pred leti v zadevi Patria neposrednega opuščanja dolžnega ravnanja obtožen nekdanji obrambni minister Karl Erjavec, a mu tožilstvo očitanega ni dokazalo.
Nekdanja ministrica, zdaj pa odvetnica glede na svoje izkušnje z javnim sektorjem meni, da se je v primeru izginotja referendumskih podpisov pripetila neljuba napaka. »To je tako kot vožnja avtomobila. Vozimo ga po najboljših sposobnostih, seveda pa včasih utrujenost, preobremenjenost in druge življenjske situacije naredijo svoje,« karikira Krebsova. Možnosti političnih pritiskov vseeno ne izključuje popolnoma, ampak opozarja, da zakon javne uslužbence v tem primeru ščiti in jim omogoča, da se jim uprejo ter o njih obvestijo pristojne institucije.
