Tiskane izdaje
Ljubljana - »Moramo se držati ustavnih rokov, zakona in poslovnika,« je dejal predsednik republike Borut Pahor v parlamentu danes, ko je opozarjal, da pri določanju časa morebitnih izrednih predčasnih volitev ne gre za prosto odločitev. Uporabil je edino možnost proste izbire, to je skrajšanje 30 dnevnega roka, v katerem lahko predlaga kandidata.
»Vi lahko odločilno vplivate«
»Vi lahko s svojimi odločitvami odločilno vplivate na skrajšanje ali podaljševanje postopka. Imate vso pravico, ki jo moram jaz, ko bom seznanjen z novo vlado ali končanjem postopkov, absolutno spoštovati,« je sporočil poslancem, ko je pojasnjeval, zakaj ne bo predlagal mandatarja.
Možnost, da bi predčasne volitve premaknil v september tako, da ne bi takoj razpustil državnega zbora, ko bi bili za to izpolnjeni pogoji, zanj ni bila sprejemljiva. Pravi, da bi bila to »nedopustna samovolja«.
Podobno zanj ni bilo sprejemljivo krajšanje rokov tako, da bi se morali vsi poslanci odpovedati svoji pravici do premisleka ali predlagati mandatarja.
Za krajšanje rokov in volitve junija se je ob odstopu zavzemala premierka Alenka Bratušek, zavlačevanje in volitve septembra pa je v zadnjih dneh omenjal predsednik državnega zbora Janko Veber.
Pahor Bratuškovi ni svetoval, naj odstopi
Ob prihodu predsednika republike v državni zbor so danes spoštljivo vstali poslanci na levi in desni. Pahor pa jim je pojasnil tudi, da se je s premierko Alenko Bratušek posvetoval, ko se je odločala, kaj storiti po izvolitvi Zorana Jankovića za predsednika PS.
Dejal ji je, naj se po lastni vesti odloči, ali zmore voditi vlado, in naj gre po zaupnico v parlament, če si še želi mandat. »Nisem imel pravice svetovati, naj gre po zaupnico, da bi skrajšali roke do volitev,« je komunikacijo povzel Pahor, ki je opozoril, da bi bilo pri institutu nezaupnice do predčasnih volitev mogoče priti že junija. Pahor je še dodal: »Predsednica je menila, da ji vest nalaga odstop, čeprav sva oba vedela, da to pomeni komplikacije.«
Nihče ne ponuja mandatarja
Povzel je še pogovore z vodji poslanskih skupin v zadnjih dneh. Nihče mu ni predlagal kandidata ali izrazil vsaj željo, da bi to morda storil, nihče ga tudi ni prosil, naj si vzame več časa za premislek. Le iz PS so predlagali, naj premisli o možnosti vlade narodne enotnosti, a so vodje vseh drugih poslanskih skupin pozneje ocenili, da to ni mogoče. Izrekel se ni le Jože Tanko (SDS), ki je bil na pogovoru že pred predstavnikom PS.
Pahor je opozoril, da bodo volitve poleti zakonite, razen če drugače odloči ustavno sodišče. Obenem je dodal, da ne bo nič narobe, če se ustavno sodišče izreče o dilemah, saj v zgodovini še ni bilo takšnega primera, ko bi morali predčasne volitve zaradi odstopa vlade razpisati v tem času.
Nižja udeležba ali brezvladje?
Pahor se strinja, da volitve julija niso dobra rešitev, saj bo udeležba na volitvah morda nižja. A podobno slabo bi bilo prelaganje volitev na september, ker bi v tem primeru vlado dobili šele okoli božiča, država pa bi bila sedem mesecev v brezvladju. »Ni dobrih rešitev, so samo slabe in slabše,« je ocenil in kot enega od razlogov, zakaj se mudi, omenil reformo zdravstva, kjer že skoraj leto dni ni ministra.
Po pojasnilih predsednika republike je predsednik DZ Janko Veber sporočil, da jutri začne teči 14 dnevni rok, ko lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali poslanci. Iztekel se bo 29. maja.
