Pahor je dvignil zastor, začenja se volilna tekma

Politične stranke se na volitve mrzlično pripravljajo, a vsem ne bo uspelo izpolniti pogojev za kandidaturo.

pon, 16.04.2018, 06:00
Na volitvah leta 1992 je sodelovalo 25, na volitvah 2014 pa 17 strank.

 

Zunajparlamentarne stranke imajo višje ovire od tistih v DZ.

 

Stranke morajo imeti spolno uravnotežene kandidacijske sezname.

Ljubljana – Parlamentarne volitve bodo 3. junija, danes pa začnejo teči roki za izvedbo volilnih opravil. Politične stranke – v Sloveniji jih je registriranih 80 – se na volitve mrzlično pripravljajo, a vsem ne bo uspelo izpolniti pogojev za kandidaturo, realno pa je pričakovati, da se bo v volilno tekmo podalo do dvajset strank ali koalicij.

Na volitvah leta 1992 je sodelovalo 25 političnih strank, na zadnjih pred štirimi leti 17. Koliko jih bo letos poskušalo prestopiti štiriodstotni parlamentarni prag, bo znano po prvomajskih praznikih – rok za vložitev kandidatur se izteče v soboto, 5. maja. Danes pa začnejo teči volilna opravila – gre za cel sklop pravil in postopkov, ki zagotavljajo transparentno in finančno pregledno volilno tekmo. Zunajparlamentarne stranke so pri vlaganju kandidatur v težjem položaju, saj se morajo pri tem zanašati na volivce, da kandidature podprejo s podpisi, medtem ko parlamentarne stranke lahko kandidaturo vložijo po lažji poti – zbrati morajo le tri poslanske podpise za vsako volilno enoto oziroma podporo 50 volivcev iz enote. Skupina volivcev pa mora v posamezni enoti zbrati dvajsetkrat toliko podpisov. Pri kandidatih, ki so poslanci narodne manjšine, je treba za kandidata zbrati 30 podpisov, še določa zakon o volitvah v državni zbor.

Vsi, tako volivci kot poslanci, lahko svojo podporo namenijo samo eni listi, vsak kandidat pa se lahko poteguje samo na eni listi in v eni enoti. Izjema so liste s premalo kandidati, na katerih se lahko zato isti kandidat za stolček v DZ pomeri v kar dveh okrajih. Liste morajo vložiti pri volilni komisiji volilne enote, v kateri kandidirajo. Državna volilna komisija je navodila za volilna opravila že objavila v uradnem listu, potrebne obrazce pa na svoji spletni strani.

Več kot tretjina kandidatov enega spola

Kandidati morajo biti posebej skrbni pri spoštovanju internih pravil svoje stranke (ponavadi so določena v statutu) in določanju list s tajnim glasovanjem, za vse našteto pa morajo imeti tudi dokazila. Tako morajo stranke med drugim predložiti statut, morebitna lastna pravila o kandidiranju, potek kandidacijskega postopka, zapisnik strankinega organa, ki je določil kandidatno listo, in seznam članov, ki so pri določanju sestave tega organa sodelovali.

Vsi, ki se nameravajo potegovati za poslanca, morajo svoji kandidaturi priložiti pisno soglasje. Predlog liste mora vsebovati ime predlagatelja in liste ter osebne podatke kandidatov (ime, rojstni podatki, stalno prebivališče, stopnja in naziv izobrazbe ter delo, ki ga opravlja). Lista mora predložiti še razporeditev kandidatov po volilnih okrajih. Stranke, ki nameravajo nastopiti v vseh 88 okrajih, morajo na listo vsake enote razvrstiti od šest do 11 imen. Paziti morajo tudi, da noben spol na njej ni zastopan z manj kot 35 odstotki. Da imajo stranke s tem precejšnje težave, dokazuje primer stranke TRS leta 2011, ki zaradi neizpolnjene spolne kvote ni imela kandidacijske liste v tretji volilni enoti in jih je ta napaka verjetno stala uvrstitve v državni zbor.

En organizator, en račun

Uradna volilna kampanja se bo začela 30 dni pred volitvami, organizirajo pa jo lahko kandidati, njihov predstavnik, stranka ali druga pravna oziroma fizična oseba. Organizator je lahko samo ena oseba, ki je odgovorna za zakonitost kampanje in volilna opravila. Za njeno financiranje lahko organizator pridobi denar le od fizičnih oseb, prispevek posamezne pa ne sme presegati desetih povprečnih mesečnih bruto plač v letu 2017. Zanjo lahko najamejo tudi posojilo, med drugim določa zakon o predvolilni kampanji. Organizator mora za potrebe volitev, najkasneje 45 dni pred glasovanjem, odpreti tudi poseben transakcijski račun, na katerem zbira vsa sredstva in s katerega poravna vse stroške kampanje. Če se dve ali več strank odločijo za skupni volilni nastop, imajo lahko samo enega organizatorja kampanje in samo en račun.

Pomembno vlogo na volitvah odigrajo vodje volilnih štabov. Kdo so ti ljudje, ki na tehnični ravni poskrbijo za nemoteno delovanje organizacijsko zahtevnega projekta, kakršen je koordinacija volilnih kampanj v 88 volilnih okrajih? V trenutno največji stranki SMC to nalogo opravlja Andrej Klemenc, v SDS pa imena niso razkrili. A pričakovati je, da bo to nalogo prevzel Janez Mežan, generalni sekretar stranke, ki je vlogo šefa volilnega štaba prevzel že lani v kampanji Romane Tomc za predsednico države. Pri SD bo vodja volilnega štaba glavni tajnik stranke Dejan Levanič, pri LMŠ prav tako generalni sekretar liste Branko Kralj. Pri Desusu bo šef kampanje kar predsednik stranke Karl Erjavec, pri NSi pa kot običajno zadnja leta glavni tajnik stranke Robert Ilc. Pri SLS, ki si bo prizadevala za vrnitev v državni zbor, bo za koordinacijo skrbel podpredsednik stranke Primož Jelševar, v stranki Dobra država bo šef kampanje Peter Jamnikar, pri Listi novinarja Bojana Požarja pa kar Bojan Požar.

Prijavi sovražni govor