Srbi proti članstvu Kosova v Unescu

Ljubljana – Slovenija podpira Srbijo na njeni evropski poti tudi zato, ker je zaradi miru in varnosti v širši regiji pomembno, da ni velike časovne razlike med vstopom Hrvaške in Srbije v EU. Različni pogledi na Kosovo niso ovira za krepitev dobrih odnosov med državama.

Po pogovoru na štiri oči s predsednikom Borutom Pahorjem je srbski predsednik Tomislav Nikolić izrazil pričakovanje, da bo Slovenija podprla Srbijo v njenem nasprotovanju članstvu Kosova v Unescu, ne glede na to, da državi različno gledata na neodvisnost Kosova. Nikolić je še poudaril, da poskušajo Albanci na Kosovu z nasilnim prisvajanjem srbske kulturne dediščine ponarediti zgodovino in svetu posredno podtakniti kosovski narod kot vsesplošno sprejeto dejstvo. Po njegovem je članstvo Kosova v Unescu nesprejemljivo, ker je srbska kulturna dediščina neodtujljiv del srbskega naroda in njegove zgodovine.

Če bo dvotretjinska večina članic izvršnega odbora Unesca sprejela takšno odločitev, je menil Nikolić, bo ta negativno vplivala tudi na epilog dogovora o varovanju premoženja Srbske pravoslavne cerkve in srbskih kulturnih spomenikov na Kosovu v okviru dialoga Beograda in Prištine. Ker se v Srbiji bojijo tudi uničenja te dediščine, je Nikolić prosil Pahorja, naj ne podleže pritiskom in naj razume potrebo Srbije, da ohrani svojo zgodovinsko dediščino.

Pahor je pojasnil, da je bila Slovenija skupaj z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo med 12 državami, ki so sosponzorirale predlog za vstop Kosova v Unesco. Po mnenju Slovenije ima Kosovo kot suverena država odgovornost, da skrbi za ohranitev srbske kulturne dediščine na svojem ozemlju, tako v skladu z resolucijo ZN kot z načeli Unesca. Predsednika sta kljub temu poudarila, da razlike v pogledih na Kosovo ne bodo vplivale na dvostranske odnose med Slovenijo in Srbijo, ki so lahko za zgled drugim državam v regiji.

Dobrohotnost EU do ksenofobije

Pahor je Nikoliću zagotovil, da bo Slovenija nudila Srbiji neposredno podporo pri soočanju z begunsko krizo, v EU pa bo še naprej izpostavljala pomen prednostne obravnave balkanske poti. Po njegovih besedah je treba državam Zahodnega Balkana čim prej omogočiti uspešno črpanje evropskih sredstev. Pahor je še povedal, da Slovenija sodeluje v twining projektu podpore nacionalnemu azilnemu sistemu v Srbiji, od leta 2016 pa bo policija sodelovala v boju proti trgovini z ljudmi.

Nikolić je ocenil, da je Srbija ravnala odgovorno in vsem beguncem zagotovila varen prehod k državam, ki so njihova končna destinacija. Po njegovem se nekatere države v regiji niso bile pripravljene na ustrezen način soočiti z begunskim problemom, od EU pa pričakuje, da si bo bolj prizadevala za to, da se bodo posamezne članice obnašale v skladu z mednarodnim pravom. Nikolić je poudaril, da je EU, ki ni bila pripravljena na begunski val, dobrohotno gledala na obnašanje nekaterih držav, kjer se je pokazala ksenofobija. Sklenil je z opozorilom, da bi se morebitno zaprtje meja EU negativno odrazilo na Srbijo, ki bi morala nositi breme beguncev.

Predsednika sta izpostavila trend rasti gospodarskih odnosov. Nikolić je zadovoljen, ker je Slovenija postala bolj odprta za tuje vlagatelje. Nove možnosti slovenskih podjetij pa vidi zlasti v državah, kot so Rusija, Turčija in Kazahstan, s katerimi je Srbija sklenila prostotrgovinske sporazume. Srbija pozdravlja tudi slovensko pobudo za podpis pisma o nameri za gradnjo alpsko-zahodnobalkanskega tovornega železniškega koridorja, ki bi povezoval Avstrijo, Hrvaško, Slovenijo, Srbijo, Bolgarijo in Turčijo.