Tiskane izdaje
Predsedniku sindikata Marku Marinčiču se zato zdi zgrešeno, da se govori o akademski eliti. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, bi morali pogledati, kaj so opravili za dobljene honorarje, pa tudi njihove bibliografije. Po njegovih besedah gre namreč »za kariere, ki niso predvsem akademske, ampak predvsem poslovne in politične, predvsem pa v celoti odvisne od blagovne znamke Univerza v Ljubljani«. Gorazd Kovačič zato opozarja, da ne gre le za vprašanje spodobnosti ali razmerij med dohodki različnih akademskih kadrov, ampak tudi za to, s kakšnimi vsebinami se da zaslužiti zelo veliko denarja.
»Če na primer ugledni profesor prava ali ekonomije zastavi svoje ime in ugled svoje fakultete, da za mastne pare proda lobistično ekspertizo, s katero potem neko podjetje recimo izsiljuje državo ali javnost, je bil seveda tak avtor poslovno uspešen, vendar je to zloraba univerze,« je dejal v ponazoritev.
Zgornja meja pri honorajih
Prepričan je, da bo zagotovo treba zaostriti konkurenčno klavzulo, velja pa razmisliti tudi o tem, ali ne bi postavili zgornje meje pri dodatnih honorarjih ob redni plači in nadobremenitvah. Sicer pa v sindikatu glavni problem vidijo v privatizaciji odločanja in pomanjkanju demokracije na univerzah in morda še bolj na fakultetah, je pojasnil Marinčič.
Zato predlagajo univerzam in DZ kot zakonodajalcu, da ob sprejemanju novega zakona o visokem šolstvu v njem predvidijo splošne volitve rektorjev in dekanov ter da se omeji število mandatov za vse vodilne funkcionarje. Pri kandidiranju nekdanjih funkcionarjev na vodilne funkcije na univerzah pa da se predvidi osemletni moratorij.
Nihče ni lastnik projektov
»Ti, ki se branijo pred očitki o visokih zaslužkih, govorijo, kot da so lastniki projektov, ki so jih dobili na trgu, kot da je to njihov osebni denar. A ni, to so javna sredstva, ki bi morala biti podvržena tudi normativom in tarifam, kakršna je pač vrednost delovne sile na univerzi, in tudi nekim strokovnim kriterijem, za kakšne vsebine se univerzo sme prodajati in za kakšne ne,« je poudaril Kovačič.
V študentski organizaciji Iskra so glede visokih honorarjev, ki so jih nekateri javni uslužbenci prejemali ob redni zaposlitvi, opozorili, da gre za sistemski problem, katerega jedro je komercializacija javnih ustanov, posebno visokega šolstva. Kot so zapisali, so se z vsesplošnim zmanjševanjem proračunskih sredstev javnim ustanovam slednje za alternativni vir dohodka prisiljene preusmeriti v tržne dejavnosti. Nadzor nad tokom finančnih sredstev iz tržnih projektov pa imajo elite, ki te ustanove upravljajo, zato se obnašajo čedalje bolj kapitalistično. »Javni sektor tako ne predstavlja več sistema, ki omogoča univerzalno dostopnost temeljnih storitev, ampak se spreminja v lovišče za profite zasebnikov,« so še navedli.
