Pahor pred zaupnico: Odločitev ni v mojih rokah!

Predsednik vlade se pripravlja tudi na črni scenarij, torej padec vlade. Poslanci bodo o zaupnici glasovali po šesti uri.

Objavljeno
19. september 2011 21.11
Posodobljeno
19. september 2011 21.40
 Tanja Starič, Anže Božič, notranja politika
Tanja Starič, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – »Odločitev ni v mojih rokah, ampak v rokah poslancev. Če vladna ekipa ne bo dobila zaupanja, bo država v prihodnjih mesecih bolj ali manj odvisna od ravnanja državnega zbora, saj bo vlada lahko opravljala samo tekoče posle v času, ko bi po mojem mnenju nujno potrebovala polna pooblastila in hitro odzivnost,« je dan pred glasovanjem o zaupnici vladi, za Delo dejal predsednik vlade Borut Pahor, ki je morda zadnjič v tej funkciji v parlamentu odgovarjal na vprašanja poslancev.

V svojih odgovorih je nakazal, da se pripravlja tudi na črni scenarij, torej padec vlade. Pahor bo jutri najprej nagovoril poslance, sledilo bo približno osem ur poslanske razprave. Glasovanje bo predvidoma po šesti uri popoldne in bo javno, za zaupnico pa bo, kot je znano, zadostovala navadna večina. Ker bo rezultat predvidoma tesen, danes pričakujejo rekordno udeležbo. To bo tretje glasovanje o zaupnici v zadnjih dvajsetih letih – prvo je leta 2000 takratni premier Janez Drnovšek izgubil, Janez Janša pa jo je leta 2007 dobil.

Volitve že novembra?

Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je danes znova dopustil nekaj možnosti, da bi vladna zaupnica uspela. »S kolegom Robertom Battellijem sva se odločila, da vlade nikakor ne moreva podpreti, se pa še odločava, ali bova glasovala proti ali bova vzdržana,« je povedal. Vzdržani in odsotni poslanci bodo namreč pomagali Pahorjevi ekipi, saj imajo nasprotniki vlade skupaj le glas ali dva večine.

Če vlada ne dobi zaupnice, bo moral državni zbor oziroma predsednik države najkasneje v mesecu dni odločiti o treh možnostih, je za Delo pojasnil posledice padca vlade pravni strokovnjak Miro Cerar. Prva je, da poslanska skupina ali skupina desetih poslancev v tednu dni predsedniku države predlaga novega mandatarja. Druga, da sedanji premier Borut Pahor v mesecu dni še enkrat zahteva glasovanje o svoji zaupnici. In tretja, če se nič od tega ne zgodi, da predsednik republike v tridesetih dneh razpiše predčasne volitve. To pa pomeni, da bi lahko bile, če se v tednu dni ne bi pojavil novi (ali stari) kandidat za mandatarja, predčasne volitve celo že novembra.

Kandidati za mandatarja

Toda v parlamentu je večina poslancev prepričana, da bo v prihodnjih mesecih zagotovo vsaj eno glasovanje o mandatarju. Kot kandidate omenjajo ministra brez listnice Mitjo Gasparija, generalno sekretarko vlade Heleno Kamnar in Igorja Lukšiča, toda vsi trije so možnost, da bi se potegovali za premierski položaj, danes zavrnili. Kamnarjeva je za Delo izrecno zanikala, da bi jo zanimal mandatarski stol.

Da predčasne volitve ne bodo zelo kmalu, meni tudi Janez Janša, ki je na spletni strani SDS v dramatičnih tonih zapisal, da bi številni poslanci nekdanje vladne koalicije Pahorja rušili le, če bi imeli v rokavu aduta za mandatarja, ki pa ga ni na vidiku. Glasovanje o zaupnici je loterija, piše Janša, ki meni, da je glavni motiv za podporo vladi strah nekaterih, »ki se jim ne obeta več ponovna izvolitev«, in »strah pred slutnjo usodnosti naslednjih volitev, ki se nakazujejo kot svojevrsten referendum o slovenski prihodnosti«.

Je Pahor še zadnjič odgovarjal na poslanska vprašanja?

Pahor je dan pred državnozborskim glasovanjem o zaupnici svoji vladi najbrž še zadnjič odgovarjal na vprašanja poslancev. Očitno se tega čedalje bolj zaveda tudi premier sam, ki je na vprašanje Jožeta Tanka (SDS) o slovenski politiki do Libije izjavil, da bo naslednjo državniško »pot v Brazilijo to jesen verjetno opravila že naslednja vladna delegacija«.

Poslanska vprašanja in vladni odgovori so bili danes razumljivo v senci jutrišnjega »dneva D« za paket petih ministrov, na usodo katerega je premier Pahor vezal zaupnico svoje vlade. »Še vedno verjamem, da je kar nekaj možnosti, da vladna zaupnica uspe. Je pa tudi zadnji čas za iskanje drugih scenarijev, tudi tega, da se najde nekoga, ki bi šel v postopek za izglasovanje novega mandatarja. O tem bomo več vedeli šele po glasovanju, verjamem pa, da so – če zaupnica ne bo izglasovana – konkretna imena za prvi krog volitev v končni fazi priprav,« je dejal poslanec LDS Anton Anderlič.

Tajno ali javno?

Glasovanje o mandatarju je po ustavi tajno. To pomeni, da bi poslanci lahko glasovali v nasprotju z zagotovili večine strank, da so za predčasne volitve, in imenovali novega predsednika vlade. »Kljukec«, kot mu pravi Pahor, bi zagotovil, da bi poslanci končali redni mandat. Zato bodo v SD in SDS verjetno predlagali, da bi bilo glasovanje o mandatarju – če ga bodo tekmeci na levici našli – tokrat javno. V SD so nam danes znova zagotovili, da bo stranka ostala enotna in da večina poslancev ne bo podprla novega mandatarja. Ta pa se bo, so prepričani zlasti v največjih strankah, zagotovo našel, če ne drugače, pa na pobudo desetih poslancev.

Janša: Histerija, kakršne še ni bilo

»Že prvega dne po morebitni izglasovani nezaupnici se bo torej ali začela propagandna podpora vnaprej predvidenemu kandidatu za mandatarja ali pa enaka podpora lovu nanj. Prav vse bo spet dovoljeno, pričakujemo lahko histerijo, kakršne še ni bilo,« pa je v daljšem razmišljanju na spletni strani SDS zapisal Janez Janša. Ostre kritike in očitke je namenil nekdanjim koalicijskim strankam in medijem, v besedilu, v katerem ne izključuje niti »kakšnega lovca, ki bo streljal tako kot v primeru Krambergerja«, pa, zanimivo, ni izrecnih kritik premiera Pahorja.

Pahor: Ustaviti zaposlovanje v javnem sektorju

»Če bo vlada dobila zaupnico, bo ena njenih nalog pripraviti ukrepe za zaustavitev zaposlovanja v javnem sektorju, razen na tistih delovnih mestih, ki so nujna za zagotavljanje obveznosti države. Prav tako bo potrebna liberalizacija trga delovne sile v javnem sektorju, je Pahor odgovoril na vprašanje Francija Keka (Zares), kakšne ukrepe po zavrnitvi novele zakona o intervencijskih ukrepih v DZ pri zaposlovanju v javnem sektorju načrtuje vlada.

»Libija ni bila prednostna naloga slovenske zunanje politike v tem mandatu,« pa je odgovoril na poslansko vprašanje Jožeta Tanka (SDS). Slovenija je v tem mandatu glavno pozornost namenila sosednji Hrvaški, osebno pa si je prizadeval okrepiti vlogo Slovenije v Jugovzhodni Evropi ter stike z Moskvo, Pekingom in Washingtonom. Pojasnil je, da je slovenska vlada z libijsko sklenila memorandum o gospodarskem sodelovanju, mimo katerega ni bilo nič ne obljubljenega ne zahtevanega. »Zame je bilo pomembno, da od tega ne jaz, ne stranka, ne kdo, ki ni pooblaščen, nima nobenih koristi in jih ni imel,« je zagotovil premier.