Podrobnosti srečanja, ki je imelo povsem neformalni predznak – s slovenske strani sta se ga poleg Pahorja udeležila le še predsednikov svetovalec in vodja njegovega urada, maloštevilna pa je bila tudi zasedba na hrvaški strani –, niso znane. Iz predsednikovega urada so le skopo sporočili, da sta se pogovarjala »o krepitvi prijateljstva med sosednjima narodoma in državama. Izmenjala sta tudi poglede in predloge o sodelovanju v evroatlantskih integracijah ter skupnih regionalnih pobudah.«
Takšno sporočilo je v duhu vsebine Pahorjeve izjave ob inavguraciji Kolinde Grabar Kitarović v Zagrebu, ko je slovenski predsednik dejal, da je Hrvaška »sosednja in prijateljska država, s katero imamo nekaj skupnih dvostranskih pobud ter zelo razvejeno gospodarsko sodelovanje«, in tudi, da bo hrvaško kolegico povabil, da skupaj nadaljujeta iniciativo Brdo Process.
Hrvaški interes
Prav v soboto pa je njeno sporočilno namero ob jutrišnjem obisku »pokvarilo« sporočilo hrvaškega narodnega sveta iz Mostarja, ki je zahtevalo od bosansko-hercegovskih oblasti v Sarajevu spremembo ustave in ustanovitev oziroma oblikovanje tretje, hrvaške entitete. Olja na ogenj razburjenja, ki ga je med političnimi strankami v BiH povzročila zahteva hrvaškega narodnega sveta, je dolil šef hrvaške opozicije in predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je iz Zagreba podprl omenjeno zahtevo.
Kdaj se bosta slovenski predsednik Pahor in hrvaška kolegica Grabar Kitarović srečala na prvem uradnem predsedniškem srečanju, nismo dobili odgovora. Neuradno smo izvedeli le, da se bo to menda zgodilo »kmalu«.