Kot je na današnji novinarski konferenci po srečanju s češkim kolegom Milošom Zemanom priznal Pahor, so nekatera stališča držav Višegrajske skupine - ta poleg Češke združuje še Slovaško, Madžarsko in Poljsko - glede reševanja begunske krize drugačna od stališč Slovenije.
To je po njegovem tudi razumljivo, saj višegrajske države ta hip niso neposredno izpostavljene begunskemu valu, tako kot mu je Slovenija, preko katere bo kmalu prešlo že pol milijona prebežnikov.
»Odloča se o prihodnosti EU«
Medtem ko višegrajska četverica nasprotuje kvotam za relokacijo prebežnikov med državami članicami EU, je slovenski predsednik danes menil, da lahko do skupne evropske politike, ki je nujna, pridemo le, če se bodo države članice unije zedinile tudi o porazdelitvi vsaj nekega minimalnega števila prebežnikov v okviru t. i. relokacije. Priznal je, da gre za »izjemno zapleteno, težko vprašanje, a o njemu se je treba pogovarjati in iskati kompromise«.
Kot je opozoril, »smo na križišču, na katerem se ne odloča le o rešitvi begunske krize. Odloča se o prihodnosti Evropske unije. Tisti, ki vanjo verjamemo, se moramo potruditi, da najdemo skupno rešitev. To bo mukotrpno delo, a niti en trenutek se ne smemo nasloniti nazaj in prepustiti usodi, da sama odloča namesto nas. Moramo iskati skupno evropsko rešitev.«
Pahor je tudi izpostavil velik pomen današnjega vrha EU. Če ta namreč ne bo prinesel vsaj nekaterih skupnih korakov v smeri enotne begunske in migrantske politike, »bo žal toliko bolj jasno, da moramo države ukrepati po lastni presoji«.