Pahor: Slovenska politika je »kultura maščevanja«

Ljubljana - Politični, socialni in gospodarski strošek referenduma bo večji od slabih lastnosti, ki jih imata zakona, zoper katera je vložena zahteva za razpis referenduma, je v izjavi za javnost danes dejal predsedniški kandidat Borut Pahor. Kot smo že poročali sta zahtevi za referendum s strani Pozitivne Slovenije vloženi zoper zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu.

Pahor je ob položitvi venca ob spominsko obeležje v čast bazoviškim junakom pred poslopjem ljubljanske univerze poudaril, da je sedaj čas, ko mora slovenska politika zbrati pogum, ne pa da jo zanesejo čustva. Po njegovi oceni so namreč referendumi v slovenski politiki, kjer je kultura maščevanja zelo prisotna, postali orodje političnih obračunov. Pahor ob skorajšnjem referendumu pričakuje tudi poglobitev zaostrovanja med političnimi nasprotniki in razraščanje nezaupanja ljudi do politike.

Možnosti, da do referenduma ne bi prišlo, po Pahorjevi oceni skoraj ni, zato je treba gledati, kako se bomo znašli v situaciji po njem. Kandidat za predsednika republike pričakuje, da bo večina na referendumu zavrnila zakona, vzrok za to pa vidi v skupku okoliščin, ki so pripeljale do padca njegove vlade. Med temi je navedel nizko podporo vladi, »ker se ji nalaga preveč bremen in odgovornosti za stanje v državi«.

Preden se iz negotovosti, ki se je po Pahorjevih besedah začela v sredo, preselimo v politično krizo, ima politika po Pahorjevih besedah absolutno odgovornost, da stopi skupaj in najde rešitev, »da se ne bomo zapeljali po toboganu navzdol«.

Zahtevo je za zakonodajni referendum je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije, poleg njih pa še nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter poslanec SD Srečko Meh. Pahor pravi, da Meha nima pravice obsojati, a da se ne strinja z njim. Poudaril je sicer, da sam vlade ne podpira, prav tako pa za oba zakona v državnem zboru ni glasoval.