Tiskane izdaje
Berlin - »Lepo je imeti prijatelje, ki soglašajo o bistvenih stvareh,« je odhajajoči nemški predsednik Joachim Gauck pozdravil slovenskega kolega Boruta Pahorja in vso Slovenijo. Kljub neformalni naravi obiska je predsednika Pahorja sprejela tudi kanclerka Angela Merkel.
Pahor bo iz Berlina odletel na uradni obisk v Rusijo, od tam pa še v Ukrajino, in morda je prav to potovanje skupaj z nekaterimi pred tem pritegnilo nemško pozornost. »Slovenija želi biti čim bolj navzoča pri tematiziranju in reševanju problemov, ki niso samo nemški ali evropski, ampak naši,« je po pogovorih v kanclerski palači in predsedniškem gradu Bellevue povedal Pahor. »Naša stališča želimo primerjati z našimi prijatelji in partnerji.«
O slabo uro trajajočih pogovorih s kanclerko je povedal le, da niso bili povezani z bilateralnimi vprašanji, ampak s prihodnostjo Evropske unije in varnostno-političnimi težavami na njenem obrobju. Slovenija je v zadnjem času opravila obiske v Turčiji in na Bližnjem vzhodu, glede Ukrajine pa je ocenil, da je začetek uresničevanja sporazuma iz Minska interes vseh. Ključna beseda je po njegovem mnenju prekinitev ognja, kar bi lahko sprožilo tudi postopno uresničevanje tako imenovanega normandijskega načrta. Kljub sankcijam proti Rusiji verjame, da nemških sogovornikov ne moti močna gospodarska delegacija, ki ga spremlja, saj obiskuje tudi Ukrajino. »Vsi vedo, da moj obisk v Ruski federaciji ni povezan le s sebičnimi interesi Slovenije po krepitvi gospodarskega sodelovanja, ampak tudi z našo iskreno željo, da skupaj najdemo rešitev za ukrajinsko krizo, ki bi pripeljala do otoplitve odnosov med EU in Rusko federacijo.«
Alternativa »male evrske države Slovenije«
V nemški javnosti odmeva tudi »ljubljanska pobuda« slovenskih intelektualcev in politikov za temeljito reformo EU skupaj z osnutkom nove ustave, ki jo zagovarja tudi predsednik Pahor. Nekateri mediji so že poudarjali, da »mala evrska država Slovenija« poskuša poiskati alternativo »nenehnim kritikom« EU, kot je madžarski premier Viktor Orbán, ki njeno usodo vidi na nitki, čeprav uradna Nemčija za zdaj ne kaže volje za tvegano spreminjanje temeljnih evropskih dokumentov. Predsednik Gauck pa je med pogovori s Pahorjem vse najboljše zaželel tudi tistim, ki jih skrbijo varnost, demokracija in pravna država na Balkanu, in tudi pri tem je poudaril vlogo svojega slovenskega kolega.
Balkan še enega migrantskega vala ne bi obvladal, je v sredo v intervjuju za Die Welt ocenil tudi zunanji minister Karl Erjavec. Ohranitev sporazuma med EU in Turčijo je po njegovem prepričanju za našo državo izjemno pomembna, saj si ni mogoče predstavljati, kaj bi se zgodilo na Zahodnem Balkanu, če bi Turčija poslala naprej milijone migrantov. V izjemnih okoliščinah pa bo nova slovenska zakonodaja omogočila zavrnitev migrantov in tako preprečila, da bi Slovenija postala žep zanje. Spominja, da je Hrvaška med zadnjim navalom migrante brez nadzora pošiljala naprej v Slovenijo, zato bodo tudi »tehnične ovire« na mejah ostale, dokler bo obstajala možnost novih migracijskih valov.
