Pahor: Vzpostaviti red na mejah!

Dramatična opozorila predsednika republike Boruta Pahorja, da begunske krize ne bo konec.

Objavljeno
05. november 2015 11.04
27.9.2010 Novo Mesto, Slovenija. Premier Borut Pahor se rokuje z vojaki. Slovesnost ob odhodu pripadnikov 14. kontingenta ISAF v mednarodno operacijo v Afganistan.FOTO:JURE ERZEN/Delo
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana - »Osrednji cilj načrta za prehodno ukrepanje je ponovna vzpostavitev običajnega reda na mejah države. To je dolžnost in pravica Slovenije kot suverene države. Ta red naj pristojni državni organi v razumnem času in na sorazmeren način znova vzpostavijo,« je predsednik republike Borut Pahor med drugim zapisal v stališču, ki ga je zjutraj poslal državnemu zboru.

Podrobneje bo predsednik svoje poglede, ki jih objavljamo v celoti, poslancem predstavil na izredni seji parlamenta, ki bo popoldne.

Predsednik v stališču med drugim opozarja, da nacionalni načrt država potrebuje, ker ni celovitejše skupne evropske politike in ker begunska kriza ne bo pojenjala. Sedanji ukrepi oblasti pa so večinoma začasne narave in ne bodo vzdržali daljše časovno obdobje.

»Glavno vodilo prehodne migracijske politike naše države mora biti, da naj dnevno število vseh beguncev in migrantov na ozemlju Slovenije ne presega okvirnega največjega števila beguncev in migrantov, ki smo jih sposobni trajneje namestiti in oskrbeti,« je v stališču, ki ga je včeraj zahteval državni zbor, zapisal predsednik republike in dodal: »Posebno pozornost moramo nameniti verjetni okoliščini bistveno poostrenega nadzora na slovensko avstrijski meji. Vse od začetka begunske in migracijske krize je namreč pretočnost naše severne meje odločilnega pomerna. V kolikor bi Slovenija upravičeno sklepala, da se utegne pretočnost zmanjšati, mora takoj sorazmerno poostriti nadzor na slovensko-hrvaši meji, ki je tudi schengenska meja EU.«

Predsednik republike opozarja, da bi v takšnih okoliščinah bilo vsako oklevanje neodgovorno.

V svojem stališču poslancem Pahor opozarja tudi na nesprejemljivost sovražnega govora. Zapisal je:

»O aktualnem problemu begunske krize je potrebno kritično in demokratično razpravljati. Občutljivost teme ne more biti razlog, da bi drugemu jemali pravico do drugačnega mnenja. Vsi moramo zelo paziti, da se izognemo stališčem, ki bi jih lahko kdorkoli razumel kot nestrpna in žaljiva. Nihče ni imun na sovražni govor, zato se mora vsak od nas potruditi, da se mu izogiba.«