Anže Božič, notranja politika
Ljubljana – Parlamentarne stranke so predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu posredovale kar 40 predlogov za spremembe našega temeljnega pravnega akta. Načeloma se strinjajo glede omejitve deleža državnega zadolževanja in hitrejšega postopka imenovanja vlade, pri drugih predlogih pa se podrobnosti ujemajo le izjemoma.
Največ, kar 16 sprememb so predlagali v SDS. V največji vladni stranki med drugim predlagajo ustavno določeno zlato fiskalno pravilo, skrajšanje postopka pri imenovanju vlade, ukinili pa bi trajni sodniški mandat in državni svet. Zavzemajo se, da bi s spremembami ustave na predlog vlade ali najmanj 20 poslancev omogočili tudi samorazpustitev DZ in s tem preprostejšo pot do predčasnih volitev. Med predlogi pa najdemo tudi obvezno srednješolsko izobrazbo, prepoved poveličevanja totalitarizmov, prepoved medijskih monopolov, odgovoren odnos do okolja, prav tako pravico vsakega državljana do dostopa do interneta.
Tudi koalicijski partnerici DLGV in NSi podpirata predlog zlatega fiskalnega pravila, hitrejšega enostopenjskega imenovanja vlade, ukinitve slovenskega »drugega doma parlamenta«, sodnikom pa bi pred nastopom trajnega mandata naložili večletno poskusno dobo. V nasprotju s SDS, ki predlaga osemletno »prakso«, v DLGV predvidevajo le dveletno poskusno obdobje, razlikujejo pa se tudi v pogledu na spremembo referendumske zakonodaje.
Tako Državljanska lista kot NSi namreč predlagata, naj se političnim strankam prepove razpis referendumov. Najmanjša vladna stranka NSi pa je presenetila tudi s predlogom, da predsednika republike ne bi več neposredno volili državljani, ampak poslanci z dvetretjinsko večino.
V SLS, kjer so spremembam ustave načeloma manj naklonjeni, so predlagali le, da bi z ustavnim posegom poslansko kandidaturo omogočili tudi predstavnikom zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu. V Desusu sprememb niso predlagali.
Svoje predloge sta pripravili tudi obe opozicijski stranki. V PS bi, denimo, določili nekatere teme, o katerih ne more biti referendumskega odločanja, državni svet bi preoblikovali v svet pokrajin, ustavnemu sodišču pa bi dopustili, da samo odloča, o katerih primerih se bo sploh izvedla ustavna presoja.
V SD konkretnih predlogov niso navedli, so se pa zavzeli za ustavne spremembe na področju referendumske ureditve, zlatega fiskalnega pravila in postopkov pred ustavnim sodiščem. Izrecno pa so poudarili, da nasprotujejo spremembam ustavnih določil, ki urejajo volilno zakonodajo.