Patria: Bo 19. marec ponudil drugačne odgovore kot 5. junij?

Ljubljana – Razlogi, ki so narekovali odločitev višjega sodišča v Ljubljani, da 19. marca opravi javno sejo o pritožbah trojice na prvi stopnji obsojenih v zadevi Patria, so različni. Eden izmed njih je, da sta javno sejo zahtevala tako tožilstvo kot obramba.

Sicer pa so javne seje na pritožbenem sodišču precej pogoste, nam je pojasnilo vodstvo ljubljanskega višjega sodišča. Primer Patria je zaradi oseb, ki so vanj vpletene, v javnosti posebno odmeven. Tako so že prvostopenjsko sodbo, ki jo je zoper predsednika SDS Janeza Janšo, prokurista podjetja Rotis Ivana Črnkoviča in brigadirja Antona Krkoviča 5. junija lani izreklo okrajno sodišče v Ljubljani, spremljali protesti, ki so bolj ali manj izražali podporo obsojenim, še posebej Janezu Janši, sodišče pa si je prislužilo oznako komunističnega sodstva, katerega sodbe se pišejo v Murglah, in napoved, da bodo zoper odločitev uporabljena vsa politična sredstva. Okrajno sodišče je namreč zaradi kaznivih dejanj v zvezi s sprejemanjem ali dajanjem daril za nezakonito posredovanje pri nakupu osemkolesnikov Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviča in Krkoviča pa na dva meseca manj. Sodišče jim je presodilo tudi po 37.000 evrov denarne kazni.

Ni še vse jasno?

Po Balkanskem bojevniku, ki je bil tudi zelo odmeven primer in v katerem je ljubljansko višje sodišče oktobra lani prav tako opravilo javno sejo, bo te deležen tudi primer Patria. Vodstvo sodišča je pojasnilo, da gre v tem primeru »za zadevo, v kateri je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po skrajšanem postopku. To pomeni, da stranke lahko predlagajo javno sejo, vendar senat na predlog ni vezan. Običajno se senat zanjo odloči v primeru, če oceni za potrebno, da stranke še dodatno predstavijo stališča (zasledovanje načela kontradiktornosti) oziroma če senat oceni, da je njihova navzočnost na seji koristna za razjasnitev stvari.«

Znano je tudi, v kakšni sestavi bo odločal senat višjega sodišča. Predsednik senata je Milan Štrukelj, sodnica poročevalka je Mateja Lužovec, članica senata je še Silvana Vrebac Arifin. V zvezi s sestavo senata so nekateri mediji že pred časom sporočali, da se ve, da gre za senat, ki je izrazito nenaklonjen obsojenim, torej so mu že vnaprej pripisali pristranskost. Na višjem sodišču so pojasnili, da mora vsako sodišče do 15. decembra za naslednje koledarsko leto sprejeti letni razpored dela sodnikov. Zadeva se »dodeli sodniku, obravnava pa jo tisti senat, v katerega je razporejen zakoniti sodnik. Nikakor ni možno, da bi se sestava senata prilagajala ali določila za vsak primer posebej,« odgovarjajo na sodišču in s tem zanikajo, da se sestave senata prilagajajo posameznim primerom.

Kaj sta naplavili Avstrija in Finska

Seja se bo 19. marca začela s poročilom sodnice poročevalke o stanju zadeve in predstavitvijo pritožb obrambe. Vsi trije obsojeni na prvi stopnji so se na sodbo pritožili, tožilec Andrej Ferlinc se ni. Tudi obramba, ki je vložila pritožbo, ima možnost predstaviti glavne poudarke iz pritožbe, tožilec pa lahko poda odgovor nanjo.

Ali bodo na odločitev višjega sodišča kakor koli vplivale obsodilna sodba v zadevi Patria v Avstriji in oprostilne sodbe na Finskem, lahko zgolj ugibamo. Vodstvo višjega sodišča na to vprašanje ni odgovorilo, »saj je to stvar senata in njihove presoje, kaj je v konkretni zadevi pomembno za odločitev«.

In če se bo pred sodno stavbo ponovil 5. junij lani? Višje sodišče sporoča, da mora poskrbeti za varovanje ljudi in premoženja v sodni stavbi, in to bo »sodišče v okviru možnosti tudi storilo.« Za zagotavljanje javnega reda in miru zunaj sodne stavbe pa skrbi policija.

Sicer pa ni pričakovati, da bi senat takoj po opravljeni javni seji izrekel tudi sodbo. Ima pa na voljo tri možnosti:

- pritožbo lahko zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje;

- s sklepom ugodi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ali pa jo razveljavi po uradni dolžnosti in zadevo vrne v novo sojenje;

- s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo prve stopnje ali pa jo spremeni po uradni dolžnosti.