D. K., notranja politika, J. S. S., Delo.si
Ljubljana - Odvetnik Zorana Thalerja Boštjan Penko se ne strinja z nekaterimi stališči protikorupcijske komisije glede postopka Evropskega urada za boj proti goljufijam in korupcijo (OLAF).
Penko poudarja, da je traba najprej ločiti med Thalerjevo politično, etično in moralno odgovornostjo, ki jo v celoti prevzema, zaradi česar je takoj odstopil z mesta poslanca Evropskega parlamenta, in njegovo pravno oz. kazenskopravno odgovornostjo.
Penko se sprašuje, koliko politikov, ne le slovenskih, bi sledilo njegovemu zgledu, saj, kot poudarja,nekateri poslanci, ki so se znašli v istem položaju, še vedno sedijo v klopeh Evropskega parlamenta pod zaščito političnih grupacij, ki jim pripadajo.
Penko se odziva na stališče protikorupcijske komisije, da je OLAF preiskavo končal na najslabši možen način, brez vsebinskega epiloga. Penko odgovorja, da je OLAF preiskavo zaključil z ugotovitvijo, da ni nobenih dokazov, ki bi dokazovali protipravno ravnanje oz. kršitev Zorana Thalerja. OLAF je ob tem izrecno poudaril, da se je oprl na dokaze, ki jih je pridobil z obeh strani, tako Sunday Timesa, kot Zorana Thalerja. »Zaključek komisije, da zaradi nesodelovanja Evropskega parlamenta v preiskavi ni prišlo do vsebinskega epiloga, je zato neutemeljen in zavajajoč. V Evropskem parlamentu ni drugih ali dodatnih dokazov, na podlagi katerih bi bil zaključek OLAF lahko bil drugačen,« je še zapisal Penko.
Glede postopkov pred slovenskimi organi Penko poudarja, da protikorupcijska komisija ni organ, specializiran za področje kazenskega prava v ožjem smislu, zato je prepričan, da je treba mnenje komisije, da so v tem primeru podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, jemati vsaj z rezervo.
»Ne glede na način pridobivanja dokazov s strani novinarjev Sunday Timesa, ki je bil sam po sebi protizakonit in kazniv, je namreč treba razumeti, da sprejemanje podkupnine oziroma v konkretnem primeru njene obljube, je
zrcalna slika dajanju, obljubi ali ponujanju podkupnine. Kazniva je tako aktivna kot pasivna stran, eno brez drugega ne more obstajati ali drugače, če gre na aktivni strani le za novinarsko igro, se na pasivni strani lahko konstituirajo samo subjektivni, ne pa tudi objektivni znaki tega kaznivega dejanja. Edino navidezno, fiktivno,
lažno podkupovanje, ki vodi v kaznivo dejanje na pasivni strani je tisto, ki ga v našem pravnem sistemu izvajajo policisti pod krinko, po odredbi državnega tožilca, pri čemer je izrecno prepovedano napeljevanje h kriminalni dejavnosti,« s sporočilu še zapiše Penko.
Penko še doda, da je pristojno sodišče v Sloveniji o zadevi že odločalo v fazi presoje predloga za hišno preiskavo pri Thalerju. Sodišče je predlog zavrnilo. Napotki komisije, da mora v tej zadevi tožilstvo podati predlog za uvedbo preiskave ali obtožni akt, da bo lahko prišlo do sodne presoje, so po mnenju Penka nepotrebni, saj da je tožilstvo dovolj usposobljeno, da samo presodi ali so v konkrenem primeru podani vsi znaki kaznivega dejanja
ali ne in v skladu s tem tudi ukrepa.
Glede na odmevnost primera Penko predvideva, da bi tožilstvo pregon že zdavnaj lahko začelo, če bi ugotovilo, da zanj obstajajo vsi pogoji. Ker tožilstvo do danes tega ni storilo, bi bilo po mnenju Penka prav, da bi protikorupcisjka komisija, namesto da poziva tožilstvo k vložitvi obtožnega akta, ponovno preverila pravilnost svojega stališča in ukrepanja, tudi medijskega, v tej zadevi.