Penko: Thalerjevo ravnanje nima znamenj kaznivega dejanja

Ljubljana – Ali bo primer Thaler pri nas doživel sodni epilog, po informacijah, ki smo jih dobili včeraj, ni mogoče napovedati. Prvi poskus po neuradnih informacijah ni bil uspešen, saj Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskovalnega sodnika ni prepričal, da bi dovolil pri nekdanjemu evropskemu poslancu Zoranu Thalerju opraviti hišno preiskavo. Zdaj se bo moral NPU dokopati do novih dokazov, da bi se lahko predkazenski postopek nadaljeval.

Odvetnik Zorana Thalerja Boštjan Penko je na naše poizvedovanje pojasnil, da z omenjeno zahtevo za preiskavo in njeno zavrnitvijo s Thalerjem nista seznanjena, vendar se – če ta informacija drži – s takšno odločitvijo preiskovalnega sodnika strinja. Vse od začetka vztraja pri stališču, da Thalerjevo ravnanje nima znamenj kaznivega dejanja podkupovanja, poleg tega meni, da ni realno pričakovati, da bi pet mesecev po spornem dogajanju v Thalerjevih zasebnih prostorih v Sloveniji našli kakršen koli dokaz.

Naj spomnimo, da je afera z domnevnim podkupovanjem evroposlancev izbruhnila po razkritju novinarjev britanskega Sunday Timesa, da so se pod krinko lobistov z nekaterimi poslanci v evropskem parlamentu – poleg Thalerja še avstrijskega poslanca Ernsta Strasserja, romunskega poslanca Adriana Severina in njihovega španskega kolega Pabla Zalbo Bidegaina – dogovorili, da bodo ti v zameno za denar vložili določene amandmaje k evropski zakonodaji, dogovarjanje pa so posneli s skrito kamero.

Sicer pa se Penku zahteva NPU (če je ta predlagal opravo hišne preiskave) za izvajanje tovrstnih prisilnih ukrepov zdi nerazumljiva. Thaler je namreč že 22. marca na NPU naslovil dopis, v katerem je izrazil željo, da ga povabijo na informativni pogovor, prav tako je izrazil pripravljenost dati preiskovalcem na razpolago vse, kar ima v zvezi s tem postopkom.

Poleg tega sta s stranko NPU obvestila, da se lahko glede kakršnih koli podatkov obrnejo na urad za boj proti korupciji (Olaf), ki mu je Thaler dal izrecno pisno soglasje za pregled računalnika in elektronske pošte, pojasnjuje Penko in dodaja, da Thaler povabila na pogovor od NPU ni prejel, glede na vse pa se mu zdi ravnanje NPU nič drugega kot demonstracija moči.

V primeru Bidegain že ustavili preiskavo

Olaf bo po Penkovih besedah zaslišal Thalerja konec avgusta oziroma v začetku septembra v Bruslju. Kot dodaja, je Olaf že končal preiskavo proti španskemu evroposlancu v njegovo korist, ker so očitno spoznali, da ni bilo razlogov za nadaljnje postopanje. Tako kot Pablo Zalba Bidegain tudi Thaler ni naredil konkretnega koraka in odprl računa za nakazilo denarja v zameno za vložitev amandmaja k zakonu, s čimer bi pokazal, da v zameno za to pričakuje materialno korist. Zato Penko pričakuje enak razplet postopka tudi za Thalerja.

Penko še poudarja, da je poglavitni vzrok, zakaj se kazenski postopek po njegovem mnenju ne bi mogel začeti, ta, da je sprejemanje podkupnine »zrcalna slika dajanja oziroma ponujanja podkupnine«, v kazenskopravnem smislu pa ne more biti dvojnosti. »Če na eni strani govorimo o 'igri' raziskovalnih novinarjev, na drugi strani pri osebi, ki to 'igro' sprejme, ne moremo govoriti o kaznivem dejanju.«

Če se kdo z dajanjem obljube šali zato, da bi koga politično diskreditiral, še ne pomeni, da je sprejetje obljube resno, meni odvetnik. Thaler je za svoje ravnanje že priznal politično odgovornost, ko je odstopil s položaja evropskega poslanca, pravi Penko in poudarja vprašanje, ali novinarji sploh smejo s tajnim snemanjem pridobiti dokaze, ki bi lahko imeli kakršno koli dokazno vrednost v morebitnem kazenskem postopku.