Tiskane izdaje
Ljubljana – V 83 strani dolgi koalicijski pogodbi je kulturi namenjen drobiž, to je stran in pol. Med imeni za prevzem resorja se pojavlja kandidatka, ki s kulturo do zdaj ni imela opravka in prihaja iz stranke, ki kulturi v svojem programu namenja samo pet vrstic.
V predvolilnem času, ko smo v Delu pripravili pregled kulturnega programa političnih strank, le od Desusa, tudi po nekaj intervencijah, nismo prejeli odgovora. Razumeli smo, da o tem področju nima veliko povedati. Čudno pa je, da je njihova kandidatka Julijana Bizjak Mlakar eno od imen, ki naj bi imelo največ možnosti za prevzem kulturnega resorja.
Na spletni strani stanke o njej beremo, da je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani pridobila naziv profesorice matematike ter iz poslovne politike in organizacije magistrirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. S podiplomskim študijem zavarovalnih financ in aktuarstva si je pridobila naziv pooblaščena aktuarka.
Habilitirana je v naziv višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu. V prejšnjem sklicu je državnozborska poslanka, svetovalka direktorja Agencije za zavarovalni nadzor RS in področna sekretarka. Vodstvena delovna mesta je zasedala še v zavarovalnici Triglav, na ZZZS, v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, kjer je bila članica uprave, in na Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, kjer je poučevala in bila pomočnica ravnatelja.
Deset ukrepov
In če Desus v predvolilnem času ni prispeval razmisleka o strategijah kulturne politike, smo pri drugih dveh koalicijskih partnericah brali odločne besede o »razvoju kulture in pogojev za kulturno ustvarjanje kot ključu do ustvarjalne družbe« (SD) in o »osmislitvi kulture kot gibala družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije« (SMC). Kljub temu je kulturi v koalicijski pogodbi namenjenega nerazumno malo prostora.
Na strani in pol so v desetih točkah združena programska izhodišča iz predvolilnega programa obeh koalicijskih strank, DS in SMC. Med ukrepi, ki jih navajajo, je nov kulturni model, spodbujanje kreativnih in kulturnih industrij, mednarodna promocija slovenske kulture, ciljni ukrepi za odpravo administrativnih ovir, vzpodbude za boljši dostop do kulturnih vsebin, digitalizacija kulture, prenova medijske zakonodaje, infrastruktura, slovenski jezik in ohranjanje kulturne dediščine. Obe sta se pred volitvami zavzemali za boljšo zaščito avtorskih pravic, česar v koalicijsko pogodbo nista uvrstili.
Med desetimi točkami koalicijske pogodbe je skladno z Desusovim strankarskim programom le skrb za kulturno dediščino. Ostale njihove misli o kulturi so splošne: da razvoja kulture ni mogoče prepustiti samo načelom tržnosti, da spodbujajo odprtost k svetovnim kulturnim tokovom in se zavzemajo za ustrezno ravnovesje med domačo in tujo kulturo.
Številna vprašanja
Če pogledamo samo prvo točko med desetimi ukrepi, to je vzpostavitev novega kulturnega modela, je to zalogaj, ki daleč presega moči ministra in stranke, ki stoji za njim. V zadnjih dveh letih se je s prenovo javnega sektorja v kulturi ukvarjala skupina SRČ (Smrekar, Rotovnik, Čopič), v času mandata ministra Uroša Grilca pa posebna strokovna komisija.
Že SRČ je opozarjal, da je sistem v kulturi togo birokratski (sistem javnih uslužbencev in skrivanje za zapletenimi postopki in kolektivnimi odločitvami), po drugi strani pa nekonsistenten, ker nihče ni odgovoren. Apeli so prihajali iz Koksa (združenja 43 društev, organizacij in ustanov s področja kulture) ter Asociacije (društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti), organizirane pa so bile tudi okrogle mize (letos v Galeriji Gregor Podnar).
Zato se postavljajo le vprašanja. Kako naj vodenje kulturnega ministrstva prevzame oseba, ki s kulturo do zdaj ni imela stika in kako bo izbrala ustrezne svetovalce oziroma kdo jih bo namesto nje?
