Tiskane izdaje
Kot je v izjavi za STA pojasnil Peterle, o kandidaturi ni razmišljal, dokler ni predlog v to smer prejel iz Evropske ljudske stranke (EPP), češ da izpolnjuje vse kriterije in da je »čas, da ta položaj prevzame nekdo z vzhodne strani nekdanje zavese«.
Predlagala bi ga sicer lahko ena ali več držav hkrati, sam pa se je, ko je ugotovil, da bi imela njegova kandidatura dobre možnosti za uspeh, odločil svoj namen predstaviti samo slovenski vladi.
»To sem storil potem, ko sem iz pogovorov s predsednico vlade in s predsedniki vseh vladnih strank razbral dovolj naklonjen odnos,« je zapisal in dodal, da ga je nekaj sogovornikov izrecno podprlo, nihče pa ni popolnoma nasprotoval. Kot je pojasnil, za vložitev kandidature uradno poskrbi zunanji minister, obravnava pa jo vlada.
Ministrstvo ni vložilo predloga kandidature
STA je danes najprej neuradno izvedela, da do potrditve njegove kandidature s strani vlade ne bo prišlo, saj zunanje ministrstvo ni vložilo predloga kandidature.
Zunanji minister Erjavec pa je kasneje pojasnil, da je Peterle zunanje ministrstvo šele v petek pisno seznanil z željo po kandidaturi in predlagal, da vladi predlagajo njeno potrditev, kar se mu zdi neodgovorno in neresno.
»Če bi imel resen namen kandidirati, bi bilo pričakovati, da bi o tem bistveno prej obvestil zunanje ministrstvo in vlado, ki na koncu o tem odloča,« je dejal za STA in dodal, da bi v tem primeru lahko skupaj kandidaturo ustrezno pripravili.
Poleg tega gre pri kandidaturi za položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope po besedah Erjavca za zelo zahtevno kandidaturo, ki da rabi podporo s strani držav članic Sveta Evrope. Peterle predlogu ni predložil nobene pisne podpore, je dejal.
Slovenija zadovoljna z dosedanjim delom Jaglanda
Erjavec je sicer potrdil, da se je Peterle minuli teden o kandidaturi pogovarjal s predsedniki vladnih strank in premierko Alenko Bratušek, z njim v torek.
Povedal je tudi, da jih je norveška vlada obvestila o vnovični kandidaturi trenutnega generalnega sekretarja Thorbjorna Jaglanda na položaj in so, ker da na ministrstvu niso vedeli ničesar o želeni kandidaturi Peterleta, neformalno izrazili zadovoljstvo z njegovim dosedanjim delom.
Peterletu se sicer zdi nenavadno, da bi Slovenija podpirala tujega kandidata, »preden odbor ministrov sploh sestavi ožjo listo kandidatov«.
Jagland je položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope za petletni mandat nastopil 1. oktobra 2009. Volitve generalnega sekretarja bodo potekale prihodnje leto, še poroča STA.
Na Erjavčeve navedbe se je zvečer odzval Peterle. Kot je zapisal, je slovenski politični vrh o njegovi kandidaturi vedel pravočasno. Zadeva po Peterletovem prepričanju ni bila tehnična, ampak očitno zelo politična, če mu je zunanji minister »v istem tednu o isti zadevi sporočil tri različna stališča«.
Kot namreč pojasnjuje Peterle, je Erjavec v torek, ko je govoril z njim, »idejo pozdravil in dodal, da moramo pri takih zadevah gledati na interes Slovenije in ne na stranke«. Kandidature oz. podpore Jaglanda pa ni omenil. Ko ga je Erjavec poklical v petek, mu je dejal, da so že novembra podprli kandidaturo Jaglanda. Danes pa je izjavo o novembrski podpori Jaglandu zamenjal z neformalnim zadovoljstvom z njegovim delom, navaja Peterle.
Peterle tako sklepa, da vlada formalno ni podprla kandidature Jaglanda in da je imela proste roke, da bi obravnavala njegovo kandidaturo. »Če bi vlada odklonila mojo kandidaturo na seji vlade, bi kot demokrat rekel - v redu. Da pa se je kandidatura obravnavala tako poniglavo, mi govori, da ostaja Slovenija samo za 'naše',« je še zapisal.
